TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi zoper točki I in II izreka sklepa sodišča prve stopnje se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu spremeni tako, da se v tem delu zdaj v celoti glasi:

   "I. Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti I 266/2025 z dne 3. 6. 2025 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o predlogu za izvršbo.

   II. Odločitev o stroških postopka z ugovorom zoper sklep o izvršbi se pridrži za končno odločbo.

2. Pritožba zoper zavrnilni del točke III izreka in zoper točko IV izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrže.

3. Pritožba zoper točko V izreka sklepa sodišča prve stopnje se v delu, v katerem se nanaša na odločitev o stroških v zvezi s predlogom za odlog izvršbe drugodolžnice, zavrne in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje v točki V izreka potrdi.

   V delu, v katerem se pritožba zoper točko V izreka sklepa sodišča prve stopnje nanaša na odločitev o stroških v zvezi s predlogom za odlog izvršbe prvodolžnice, se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu točke V izreka spremeni tako, da se odločitev o stroških v zvezi s predlogom za odlog izvršbe prvodolžnice pridrži za končno odločbo.

4. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.

Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 19. člena ZIZ). Če rok za izpolnitev obveznosti v sodni odločbi ni določen, to kljub navedeni določbi ne pomeni takšne pomanjkljivosti izvršilnega naslova, ki bi preprečevala dovolitev izvršbe na podlagi takšnega izvršilnega naslova. Vendar pa mora navedeno pomanjkljivost v skladu z izrecno določbo drugega odstavka 21. člena ZIZ odpraviti izvršilno sodišče, ki mora v sklepu o izvršbi določiti rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, izvršbo pa dovoliti šele po poteku roka, torej za primer, da dolžnik obveznosti v danem roku ne bo prostovoljno izpolnil. Z določitvijo izpolnitvenega roka dolžnik tako dobi dodatno možnost prostovoljne izpolnitve obveznosti, šele v primeru neizpolnitve pa je terjatev prisilno izterjana. Sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tega ni upoštevalo, ampak je s sklepom o izvršbi izvršbo dovolilo, ne da bi dolžnicama predhodno določilo rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Navedeno kršitev je po izdaji sklepa o izvršbi (v primeru vložitve pravočasnega ugovora) mogoče sanirati le z razveljavitvijo sklepa o izvršbi in ponovno odločitvijo o predlogu za izvršbo v novem sklepu o izvršbi, izdanem ob upoštevanju drugega odstavka 21. člena ZIZ.

V točki II izreka sodbe P 12/2021 dolžnicama ni bilo naloženo nerazdelno plačilo zneska 86.400,00 EUR zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2021, ampak je bila dolžnicama v plačilo naložena deljiva obveznost (tako tudi sodba VSRS II Ips 61/2025 z dne 4. 2. 2026, točka 25 obrazložitve). V izvršilnem naslovu (tudi pred njegovo spremembo s sodbo VSRS) zato ni bilo podlage, da se izvršba zoper obe dolžnici dovoli za izterjavo celotnega zneska 86.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2021 dalje, ampak za dovolitev izvršbe zoper posamezno dolžnico zgolj za izterjavo polovice tega zneska (tj. 43.200,00 EUR) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.