(1)
Organizacija združenega dela in skupnost, v kateri so nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare večje, določi s samoupravnim splošnim aktom posebno službo za varstvo pri delu ali drugo ustrezno obliko organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu.
(2)
Pri določanju oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu, njenega obsega in sestava upošteva organizacija združenega dela in skupnost tudi:
-
težavnost in zahtevnost delovnih procesov;
-
velikost organizacije združenega dela in skupnosti in število delavcev;
-
krajevno porazdeljenost posameznih enot organizacije združenega dela in skupnosti in
-
zahtevano strokovno usposobljenost delavcev za izvajanje nalog s področja varstva pri delu.
(3)
Več organizacij združenega dela in skupnosti lahko s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno službo za varstvo pri delu ali drugo obliko organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu ter določi njen položaj in način zagotavljanja sredstev za njeno delo.
(4)
Republiški upravni organ, pristojen za delo, določi osnove organiziranja službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu ter strokovno usposobljenost delavcev, ki opravljajo naloge s področja varstva pri delu.