12. člen
(pogoji za izpolnjevanje posamezne zahteve)
(1)
Za izpolnjevanje posamezne zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2)
Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti plemenskim svinjam in plemenskim mladicam zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m2 na žival, za štiri živali ali manj pa najmanj 6 m2 in z minimalno dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje.
(3)
Pri zahtevi za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano, mora biti za plemenske svinje in plemenske mladice v skupinskih boksih zagotovljena za 15 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, kar pomeni:
(4)
Pri zahtevi za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme je treba pri krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču zaradi izboljšanja občutka sitosti, preprečevanja stereotipij, boljše prebave in konsistence blata ter omogočanja dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje agresivnega vedenja med svinjami v skupini osnovnemu obroku, ki zadovoljuje potrebe po energiji in hranilih, dodajati strukturno voluminozno krmo po volji (ad libitum).
(5)
Za strukturno voluminozno krmo iz prejšnjega odstavka se štejejo slama žit in sveže, silirane ali posušene poljščine, sestavljene iz trave, metuljnic ali zelišč, ki se običajno opisujejo kot silaža, senaža, seno (mrva) ali zelena krma in koruzna silaža (silirane cele rastline koruze ali njihovi deli). Strukturna voluminozna krma se lahko poklada v korito, na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.
(6)
Pri zahtevi za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena za 15 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača oziroma pitanca:
(7)
Pri zahtevi iz prejšnjega odstavka morajo biti na najmanj 40 % neovirane talne površine boksa polna tla. V polnih tleh je lahko največ 15 % drenažnih odprtin.
(8)
Pri zahtevi za 20 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena za 20 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača oziroma pitanca:
(9)
Pri zahtevi iz prejšnjega odstavka polna tla niso obvezna.
(10)
Če so pri zahtevah iz tretjega, šestega in osmega odstavka tega člena v boksu hkrati različne kategorije prašičev, mora površina boksa ustrezati največji kategoriji prašičev v boksu glede na normative iz tretjega, šestega in osmega odstavka tega člena.
(11)
Tekačem in pitancem je treba zagotoviti obogatitev okolja z materialom za zaposlitev, da se jim tako omogoči zadovoljevanje njihovih naravnih potreb po iskanju hrane, grizenju, raziskovanju in manipuliranju. Zato je treba tekačem in pitancem dati vsaj en optimalen material po volji (ad libitum). Za optimalen material za zaposlitev se štejejo slama, seno, silaža oziroma senaža kot nastilj ali pa kot dodatek na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.
(12)
Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti pitancem zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m2 na pitanca, dolžina krajše stranice izpusta pa mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje.