14. člen
(obratovanje)
14.1. Splošne zahteve
Upravljavec vodovodnega sistema mora nadzirati in upravljati z opremo vodovodnega sistema v duhu dobrega gospodarja ter izvajati ukrepe za zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo. V sklopu vzdrževanja mora s preizkusi in analizo omrežja ugotavljati netesnost cevovodov in ostalih elementov z namenom zmanjševanja izgub vode ter prekinitev pri oskrbi s pitno vodo, ohranjati funkcionalnost vodovodnih objektov in naprav, preprečevati negativne posledice na okolju in zagotavljati zdravo pitno vodo. Nadzor obsega meritve pretokov in tlakov, ugotavljanje zanesljivosti obratovanja in ostale obratovalne kontrole ter nadzor nad kvaliteto in ustreznostjo pitne vode pri uporabnikih. Za te namene se uporablja ročne ali avtomatizirane postopke, odvisno od tehnične opremljenosti posameznih delov sistema ter redne in izredne analize zdravstvene ustreznosti pitne vode.
14.
2. Nadziranje in pregledovanje vodovodnega sistema
Upravljavec vodovodnega sistema mora z uporabo sistema nadzora in daljinskega upravljanja redno spremljati delovanje ter izvajati ukrepe za zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo. Z rednim nadzorom in pregledi objektov ter naprav vodovodnega sistema se morajo izvajati ukrepi za preprečevanje oziroma zmanjšanje možnosti nastanka okvar ter posledično prekinitve v dobavi pitne vode. Pogostost in vrsta pregledov in kontrol je odvisna od obratovalnih in krajevnih razmer, zajemati pa mora sledeče aktivnosti:
-
sistematski pregled in analizo vodovodnega omrežja s pomočjo merilnega vozila ter vsakodnevno delo rajonskih monterjev in iskalcev okvar,
-
sistematski vizualni pregled in nadzor trase vodovodnega omrežja,
-
nadzor hodnosti in delovanja zapornih armatur, hidrantov, odzračnih ventilov,
-
nadzor brezhibnosti jaškov, tunelov in naprav v njih,
-
nadzor brezhibnosti izpustnih mest,
-
nadzor hišnih priključkov in armatur v vodomernih jaških in njihovo popravilo ali zamenjavo,
-
nadzor brezhibnosti armatur za zmanjševanje tlaka,
-
sodelovanje pri obnovah in novogradnjah vodovodov,
-
nadzor delovanja merilne, regulacijske in krmilne opreme,
-
nadzor označevalnih tablic,
-
popravilo puščanj cevovodov, vključno z delno obnovo cevi ali cevovoda,
-
zatesnitev in zamenjava posameznih delov zapornih armatur in hidrantov,
-
zamenjava cestnih kap na zapornih armaturah, hidrantih in hišnih priključkih,
-
zamenjave vodomerov,
-
zamenjave zračnikov,
-
prekinitve dobave vode,
-
izpiranje vodovodnega omrežja,
-
skrb za čistost vodovodnih objektov in opreme,
-
evidentiranje nedovoljenih posegov na vodovodno omrežje,
-
evidentiranje in zapisi o izvedenih posegih,
-
redni pregled zdravstvene ustreznosti pitne vode po celotnem vodovodnem sistemu v času nemotene oskrbe (zajem, priprava, distribucija),
-
izredni nadzor nad vplivom na zdravstveno ustreznost vode pri aktivnostih na vodovodnem sistemu (popravila okvar, pranja, spiranja, druge indikacije).
14.
3. Vzdrževanje naprav vodovodnega sistema
Za elemente, kot so črpalke, armature in električna oprema, je potrebno izvajati plansko preventivno vzdrževanje. Plani predvidenih vzdrževalnih del, zamenjave in obnove vkopanih delov sistema morajo biti opravljeni v skladu z veljavno zakonodajo. Za izvajanje vzdrževalnih del na strojnih in električnih instalacijah mora biti zagotovljeno ustrezno usposobljeno osebje.
Vzdrževanje strojnih naprav:
Upravljavec vodovodnega sistema mora izdelati plan vseh periodičnih strojnih vzdrževalnih del na objektih in opremi, kot so:
-
cevovodi in njihova oprema (zasuni, zračniki, blatniki, merilniki pretoka, varnostni ventili itn.);
-
objekti, v katerih so vgrajene armature (mehanski in hidravlični plovni ventili, regulatorji tlaka in pretoka, lovilci nesnage, merilniki tlakov, merilniki pretokov, protilomne lopute, prikazovalniki nivoja itn.);
-
črpališča z vso opremo (črpalke, nepovratni hidravlični in mehanski ventili, posode za varovanje pred povratnim udarom oziroma tlačne posode, kompresorji, merilniki itn.).
Za brezhibno delovanje sistema je potrebno izvajati preglede in voditi evidence v določenih časovnih intervalih, ki jih je treba arhivirati za nadaljnje analize:
-
evidence strojnih instalacij, objektov in opreme,
-
evidence sistemskih pregledov in interventnih posegov na strojnih instalacijah, objektih in opremi,
-
evidence remontov in preventivnega servisiranja strojnih instalacij in opreme v skladu z navodili proizvajalcev naprav,
-
prioritetno listo za posege na objektih in opremi vitalnega pomena (čistilna naprava, črpališča itn.).
Vzdrževanje elektro-energetskih naprav:
Upravljavec vodovodnega sistema mora izdelati plan vseh periodičnih vzdrževalnih del na električni opremi in instalacijah v objektih po namenu in pomembnosti:
-
elementi na cevovodih (elektromotorni pogoni zasunov v jaških, merilniki tlakov in pretokov, električna osvetljava itn.);
-
elementi v večjih objektih – vodohranih (merilniki tlakov, pretokov, merilniki nivojev, elektrohidravlične protilomne lopute, tehnično varovanje itn.);
-
elementi v črpališčih z vso opremo (črpalni agregati, elektro-hidravlični nepovratni ventili, merilniki tlakov in pretokov, tehnično varovanje objektov itn.).
Vzdrževanje naprav katodne zaščite:
Vse naprave katodne zaščite, merilna mesta in povezave na tuje instalacije morajo biti periodično pregledani in vzdrževani. S pregledi se ugotavlja funkcionalnost in stanje naprav ter učinkovitost katodne zaščite. Vse meritve katodno zaščitenih cevovodov morajo biti izvedene z ustreznimi merilnimi instrumenti. K vsaki meritvi je potrebno priložiti potrdilo o ustreznosti merilnih instrumentov.
Periodični pregledi zajemajo:
-
pregled mehanskega stanja naprav,
-
pregled funkcionalnosti indikatorjev toka in napetosti,
-
pregled funkcionalnosti usmerniških elementov in zaščit ter
-
meritve potencialov katodno zaščitenih cevovodov in ostalih instalacij.
Preglednica 8: Pogostost funkcionalnih preizkusov naprav
+-------------------------+-------------------------------------+ |Naprave z notranjim |Letno ali pogosteje, glede | |tokom |na obratovalne pogoje. | |in žrtvenimi anodami | | +-------------------------+-------------------------------------+ |Usmerniki katodne |Vsake 3 mesece ali pogosteje, glede | |zaščite |na obratovalne pogoje | +-------------------------+-------------------------------------+ |Usmerjene drenaže |Mesečno ali pogosteje, pri večjih | | |jakostih blodečih tokov | +-------------------------+-------------------------------------+ |Povezave na tuje |Letno ali pogosteje, glede na | |instalacije |obratovalne pogoje | +-------------------------+-------------------------------------+ |Ozemljitve in ločilniki |Letno ali pogosteje, glede na | | |obratovalne pogoje | +-------------------------+-------------------------------------+ |Merilna mesta |Letno vse kritične točke. Vsa merilna| | |mesta na tri leta | +-------------------------+-------------------------------------+
14.4. Interni zdravstveni nadzor kakovosti pitne vode
Upravljavec vodovoda izvaja in vzdržuje interni nadzor po načelih sistema HACCP, da bi zagotavljal in varoval zdravstveno ustreznost pitne vode. Upravljavec v ta namen izvaja spremljajoče higienske programe kot preventivne aktivnosti v vseh fazah in procesih, kjer obstaja neposreden stik s pitno vodo ali le morebitni posredni vpliv na zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe z vodo.
Upravljavec vodovoda izvaja naslednje spremljajoče higienske programe:
-
vzdrževanje osebne in splošne higiene zaposlenih, ki prihajajo v stik s pitno vodo,
-
izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za delo s pitno vodo,
-
ugotavljanje zdravstvenega stanja zaposlenih, ki pri delu prihajajo v stik s pitno vodo,
-
izvajanje vseh preventivnih aktivnosti na vodarni za zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode,
-
redno servisiranje in kalibracija merilne opreme na celotnem sistemu oskrbe z vodo,
-
vzdrževanje in varovanje vodovodnih objektov in naprav,
-
čiščenje in DDD,
-
vzdrževanje strojne in električne opreme,
-
vzdrževanje vodovodnega omrežja s spiranji in dezinfekcijami,
-
izvajanje intervencijskih popravil poškodovanih cevovodov,
-
vzdrževanje daljinskega upravljanja in nadzora sistema distribucije,
-
zagotavljanje redne izmenjave pitne vode v sistemu distribucije,
-
izvajanje ukrepov v primeru odstopanj v kvaliteti pitne vode,
-
obveščanje uporabnikov o motnjah v sistemu oskrbe z vodo in posredovanje navodil za ukrepanje,
-
nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode z rednim preizkušanjem vzorcev pitne vode (vodohrani, končni uporabniki, iztok iz avtocistern),
-
zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode pri oskrbi uporabnikov s prevozom vode z avtocisternami,
-
revizije projektov,
-
nadzor nad izvedbo obnove ali novogradnje v vseh fazah,
-
izvedbe internih tehničnih pregledov,
-
ustrezno shranjevanje vodovodnega materiala in cevovodov,
-
ravnanje z nevarnimi kemikalijami,
-
ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami in odpadnim blatom itn.
Spoštovanje zahtev internega zdravstvenega nadzora je obvezujoče tudi za vse tiste, ki kot zunanji izvajalci lahko pri svojem delu posredno ali neposredno vplivajo na zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe z vodo.
HACCP in spremljajoči higienski programi so podrobneje definirani v internih dokumentih upravljavca vodovoda. Izvajalci zgoraj navedenih aktivnosti se morajo, za opravljena dela, skladno z zahtevami sistema HACCP, izkazati z vzdrževanjem ustreznih zapisov, ki izhajajo kot priloge internih dokumentov upravljavca.