14. člen
(tajnost kemijskih imen)
(1)
Pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet, lahko izkoristi pravico do zaščite tajnosti kemijskega imena snovi v pripravku (za katero se zahteva navajanje kemijskega imena na etiketi oziroma v varnostnem listu pripravka v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega pravilnika) pod naslednjimi pogoji:
a)
pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet, mora dokazati, da bi razkritje kemijske identitete snovi, ki je v pripravku, lahko resno ogrozilo zaupno naravo proizvodne ali poslovne skrivnosti,
b)
nevarna snov v pripravku je lahko razvrščena samo kot "ZDRAVJU ŠKODLJIVA" (Xn) na podlagi njenih akutnih smrtnih učinkov (ki se opisujejo s stavki R20, R21, R22); poleg tega sme biti razvrščena še kot eksplozivna (E), oksidativna (O), zelo lahko vnetljiva (F+), lahko vnetljiva (F), vnetljiva, dražilna (Xi) ali okolju nevarna (N). Ta postopek se ne more uporabiti v primeru, če je bila snovi določena maksimalna mejna koncentracija izpostavljanja.
(2)
Preden pravna ali fizična oseba da pripravek, ki vsebuje alternativno poimenovano(e) snov(i) v promet, mora URSK poslati pisni zahtevek, v skladu s točko 2. priloge V tega pravilnika, za odobritev alternativnega poimenovanja. Dokumentacija se na URSK obravnava v skladu s predpisi o tajnih podatkih in je skladno z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, predmet mednarodnih izmenjav tovrstnih informacij. URSK lahko zahteva še dodatne podatke, ki so nujni za presojo upravičenosti prošnje za alternativno poimenovanje.