Tudi nezakonski otrok ima pravico, zahtevati od svojih roditeljev njih imovini primerno oskrbo, vzgojo in preskrbo, in pravice roditeljev nad otrokom segajo tako daleč, kolikor zahteva namen vzgoje. Sicer pa nezakonski otrok ni pod očetovsko oblastjo svojega zaroditelja, temveč ga zastopa varuh.
K oskrbi je zavezan zlasti oče, ako pa tega ne zmore, preide ta obveznost na mater in po njej na materine starše. (Nov. I, § 9.)
**Ako je očetovstvo priznano, mora sodišče uradoma ugotoviti mero dajatev, ki jih je oče po zakonu dolžan, v nespornem postopanju, ako pa je odločba zavisna od ovedbe spornih dejstev, ki jih ni moči ugotoviti s sredstvi nespornega postopanja, ukazati varuhu, da toži. Opusti naj se določitev o meri vzdrževalne dolžnosti, dokler nezakonski oče prostovoljno izpolnjuje svoje dolžnosti v polni meri ali kadar je po njegovih razmerah povsem izključeno, da bi mogel kaj prispevati k vzdrževanju. (Nov. I, § 16.) — Ako se mora po okolnostih za nezakonskega otroka iskati preskrba kot za siromaka, mora sodišče pri tem varuha podpirati in, če treba, uradoma ukreniti, da se odloči o domovinski pravici otroka. (Nov. I, § 17.)**