Ako zapustnik ne more čitati, si mora pustiti po eni priči prečitati spis v prisotnosti drugih dveh prič, ki sta vpogledali vsebino, in on mora potrditi, da je ta po njegovi volji. Pisec poslednje volje sme biti v vseh primerih hkratu priča, izključen pa je od čitanja spisa, ako zapustnik ne zna čitati. (Nov. III, § 56.)
**Določbe § 56, III. nov. ne veljajo za naredbe poslednje volje, napravljene pred 1. januarjem 1917. (Nov. III, § 58.)**