(1)
Kadar predsednik ali član komisije prejme prijavo suma korupcije ali je prijava poslana na komisijo, komisija na prvi naslednji seji odloči, ali bo prijavo posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije kot prijavitelj zadeve, ali pa ji jo bo le odstopila.
(2)
Prijavo suma korupcije posreduje predsednik ali član komisije sekretarju komisije, ki jo, zaradi varovanja osebnih podatkov prijavitelja ter osumljenega prijavljenega, opremi z oznako in se pod to oznako tudi uvrsti na dnevni red seje komisije. Prijava suma korupcije se pošlje kot gradivo za sejo komisije članom komisije s posebno pošiljko.
(3)
Člani komisije pri odločanju iz prvega odstavka ne obravnavajo utemeljenosti prijave, ampak zgolj ocenjujejo, ali glede na odmevnost pojava v javnosti sodi osumljeno dejanje med tipične primere korupcije, do katerega bi se morala komisija opredeliti na podlagi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije politično z namenom potrebnosti spreminjanja zakonodaje oziroma sprejema sklepov, s katerimi bi komisija ali Državni zbor predlagal Vladi določeno ukrepanje.
(4)
Seja komisije, na kateri člani odločajo na podlagi tretjega odstavka tega člena, je zaradi varovanja osebnih podatkov prijavitelja in osumljenega prijavljenega, zaprta za javnost.
(5)
Komisija za preprečevanje korupcije pisno poroča komisiji, kot prijavitelju zadeve, o poteku obravnave in sprejetih odločitvah v primernem določenem roku, ki praviloma ne sme biti krajši od trideset dni. Če v roku komisija ne prejme pisnega poročila, mora Komisija za preprečevanje korupcije poročati ustno na seji komisije z navedbo razloga za zamudo.
(6)
Komisija lahko po obravnavi poročila iz prejšnjega odstavka zahteva dopolnitev poročila, lahko pa sprejme sklep, s katerim predlaga Državnemu zboru, Vladi in drugim predlagateljem zakona, da se uredi na novo ali drugače določeno družbeno področje oziroma predlaga Vladi, da se sprejmejo določeni ukrepi. Obravnava se opravi na javni seji, razen če zakon zahteva obravnavo brez navzočnosti javnosti.