(1)
Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje:
-
odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dostopu,
-
odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dobavi,
-
odjem zemeljskega plina, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin zemeljskega plina,
-
odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu,
-
odjem zemeljskega plina, izveden z nedovoljenim posegom v plinsko napeljavo (v glavni ali priključni plinovod).
(2)
Dokazno breme za neupravičen odjem je na strani sistemskega operaterja.
(3)
Če ni mogoče sporazumno ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema zemeljskega plina, se neupravičen odjem obračuna od dneva začetka zadnjega obračunskega obdobja. Neupravičena uporaba distribucijske zmogljivosti se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje.
(4)
Če ni mogoče sporazumno ugotoviti količin zemeljskega plina, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, se določijo na podlagi srednjih vrednosti predanih količin v obdobju pred neupravičenim odjemom oziroma na podlagi standardnih obremenitvenih profilov.
(5)
V primeru neupravičenega odjema zemeljskega plina sistemski operater zaračuna stroške in škodo, ki jih ima v zvezi z neupravičenim odjemom, končnemu odjemalcu.
(6)
Vsako neupravičeno porabo zemeljskega plina, odstranitev ali poškodbo glavne plinske požarne pipe, merilne naprave, zapornih elementov plinskih naprav in ostalih delov plinske napeljave ter nameščenih uradnih žigov (zalivk) bo sistemski operater prijavil organom pregona.
(7)
Za neupravičeno porabo zemeljskega plina ne šteje poraba, ki ni merjena z merilno napravo, ko iz upravičenih razlogov ni mogoče meriti porabe plina, uporabnik ali odjemalec in sistemski operater pa sta sklenila dogovor o načinu določanja porabe plina. Dogovor o določanju porabe plina lahko velja le tako dolgo, dokler obstajajo tehtni razlogi (npr. potek vzdrževalnih in drugih sanacijskih del).