15. člen
(uporaba pozavarovanja)
(1)
Zavarovalnica vsako pozavarovalno zaščito uporabi za eno od spodaj opredeljenih ravni:
-
različna območja v regiji znotraj enote podmodula;
-
različne regije znotraj enote podmodula;
-
delitev na države EGP in države, ki niso del EGP, znotraj podmodula; različne enote podmodulov katastrofe znotraj podmodula katastrofe ali
-
različni podmoduli katastrofe, na primer v primeru pozavarovanja letnega presežka škod in agregatnega kritja za različne podmodule tveganja katastrofe zaradi človeškega ravnanja in za različne podmodule tveganja naravne katastrofe.
(2)
Če se prevzeta tveganja in pozavarovalna zaščita prepletajo preko več ravni, navedenih v prejšnjem odstavku, lahko zavarovalnica izbere prilagojen pristop, ki ga mora biti sposobna Agenciji za zavarovalni nadzor pojasniti in upravičiti.
(3)
Zavarovalnica lahko uporabi tudi specifična kritja za posamezne vrste poslovanja in za posamezne poslovne enote.
(4)
Ko pozavarovalna zaščita krije tveganja, ki niso zajeta v podmodulu tveganja katastrofe (na primer pozavarovanje letnega presežka škod za posamezno vrsto poslovanja), zavarovalnica ta druga tveganja upošteva pri izračunu ugodnosti zaščite v okviru modula tveganja katastrofe.
(5)
Zavarovalnica uporablja pozavarovalno zaščito v skladu z 209. do 214. členom Delegirane uredbe. Nadalje zavarovalnica, v skladu s točko (e) prvega odstavka 209. člena Delegirane uredbe, zagotovi, da ni dvojnega štetja pozavarovalnega kritja. Zagotovi tudi, da skupni znesek kritja na podlagi metod za zmanjševanje tveganj, ki se upošteva v izračunu čistih izgub, ne presega najvišjega skupnega zneska, ki je določen v pogojih njenega programa za prenos tveganj.