Osnova za določanje delovne uspešnosti so sprejeti plani dela in kriteriji kot količina, kakovost, gospodarnost in inovativnost.
Za dela, kjer se delo ne more meriti, se le-to lahko ocenjuje. Delovna uspešnost se lahko ugotavlja oziroma ocenjuje individualno ali skupinsko po vnaprej dogovorjenih merilih, ki so delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
Pri določanju meril se mora upoštevati načelo, da delavec z ustrezno delovno usposobljenostjo in normalnim delovnim naprezanjem dosega osnovno plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi.
Delovno uspešnost ugotavlja oziroma ocenjuje delavec, ki vodi delovni proces. Ocene uspešnosti se lahko spreminjajo večkrat ali samo enkrat letno.
Merila in kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti se opredelijo v kolektivni pogodbi delodajalca ali v splošnem aktu, sprejetem s soglasjem sindikata.
Stimulira in plača se le opravljeno delo in pripravljenost za delo, če ni v zakonu oziroma v tej kolektivni pogodbi drugače določeno. Za izplačilo plače na podlagi delovne uspešnosti se praviloma uporabijo naslednje osnove:
-
časovna norma,
-
cenik del,
-
akord,
-
plačevanje po času,
-
ocena uspešnosti dela po vnaprej določenih kriterijih delodajalca.
Za dela, ki jih je mogoče meriti, se lahko določijo norme. Norma pomeni čas, potreben za izvršitev dela, ki ga lahko doseže večina delavcev v normalnih delovnih pogojih.
Norme se lahko določijo za posamezne delavce ali za skupine delavcev ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
-
delo v urejenih delovnih razmerah,
-
uporaba vseh predpisanih delovnih sredstev,
-
pričakovana delovna intenzivnost in učinek, ki ga lahko doseže večina delavcev (95% delavcev, zaposlenih na primerljivih delovnih mestih, operacijah, fazah),
-
upoštevanje potreb po vzdrževanju fizične in psihične kondicije in po opravljanju nujnih opravkov in fizioloških potreb delavcev,
-
opravljanje dela z normalnim fizičnim naporom,
-
predpisane metode dela,
-
opredeljena pričakovana kakovost dela,
-
usposobljenost in izurjenost delavca za delo.
Navedeni pogoji se natančneje opredelijo v prilogi k podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca. Metodologija norm se določa, spreminja in ukinja po predhodnem posvetovanju s sindikati.
Plača delavca, ki ob izpolnjevanju zgoraj naštetih pogojev doseže pričakovani rezultat dela, ne more biti nižja od osnovne plače iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
Delavcu, starejšemu od 53 let, in delavki, starejši od 48 let, se v primeru nedoseganja zahtevane norme za njuno delo zaradi razlogov, opredeljenih v 77. členu te pogodbe, upošteva za izračun plače povprečna norma v organizacijski enoti, kjer dela.
Če delavec ne doseže v naprej določenih delovnih rezultatov iz razloga, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.
Le-ta se upošteva tudi pri izračunu doseganja norme organizacijske enote kot celote.