Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini najmanj ene povprečne plače delavcev pri delodajalcu oziroma povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodnejše, in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca dve povprečni plači – smrt ožjega družinskega člana ena povprečna plača – ob nastanku težje invalidnosti ena povprečna plača – elementarne nesreče ali požari, ki prizadenejo delavca ena povprečna plača
Delavcu pripada solidarnostna pomoč enkrat letno tudi v primeru daljše bolezni (nad 3 mesece). O višini solidarnostne pomoči se dogovorita delodajalec in sindikat glede na okoliščine posameznega primera.
Sestavo ožje družine iz druge alinee prvega odstavka tega člena je potrebno tolmačiti v smislu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Delodajalec lahko v svojem splošnem aktu ali kolektivni pogodbi določi višje zneske in še druge primere, za katere delavcu pripada solidarnostna pomoč.