1. Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v breme delodajalca v naslednjih primerih:
-
zaradi bolezni,
-
zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, na poti na delo ali na poti z dela,
-
zaradi letnega dopusta in odsotnosti iz prvega odstavka 23. člena te kolektivne pogodbe,
-
na dela prosti dan po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih,
-
zaradi izobraževanja v interesu delodajalca ali če je delavec na izobraževanje napoten,
-
v primeru sklicevanja zborov delavcev, ki jih skliče delodajalec,
-
za čas stavke, organizirane po zakonu o stavki in stavkovnih pravilih, v primeru bistvenega kršenja kolektivnih pogodb, kadar so izčrpane vse pogajalske možnosti,
-
v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.
V vseh primerih iz prejšnjega odstavka je osnova za izračun nadomestila plače plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas, valorizirana z rastjo osnovnih plač za tekoči mesec pri delodajalcu. Plača iz prejšnjega stavka ne vsebuje nadomestil.
Nadomestilo plače znaša 100% osnove, razen primerov iz prve alinee prvega odstavka tega člena, ko znaša najmanj 80% osnove.
2.
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
Enake pravice veljajo tudi za čas odpovednega roka presežnega delavca v obdobju šestih mesecev do prenehanja delovnega razmerja.
Delavcu za čas čakanja na delo doma, v primeru začasnega prenehanja potreb po njegovem delu, pripada nadomestilo plače v višini najmanj 70% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
Delavcu za čas čakanja na delo na delovnem mestu, v primeru zastojev v proizvodnji oziroma poslovnem procesu, pripada nadomestilo plače v višini 100% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo, le v primeru, če ga za ta čas ni mogoče razporediti na drugo delo ali mu prerazporediti delovnega časa.