Sindikalni zaupnik uživa delovnopravno imuniteto.
Odločitev pristojnega vodilnega delavca ali organa delodajalca, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, k drugemu delodajalcu, uvrščen med presežke delavcev ali kako drugače postavljen v manj ugoden položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne da pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje oziroma ga odkloniti, je 8 dni od prejema zahteve, sicer se šteje, da je soglasje dal. Sindikat odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika. Pristojni vodilni delavec ali organ pa lahko sproži postopek pomirjanja. Glede pomirjanja se smiselno uporabljajo določbe o pomirjanju v postopku ugotavljanja presežnih delavcev pri delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika ni mogoče brez soglasja sindikata pri delodajalcu začeti disciplinskega postopka ali mu znižati osnovne plače oziroma deleža plače iz naslova delovne učinkovitosti pod njegovo povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na delodajalcu.
Pravice iz tega člena sindikalni zaupniki uživajo še dve leti po preteku njihovih funkcij.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik postavljen v manj ugoden položaj zaradi sindikalne dejavnosti.
Za sindikalne zaupnike po tem členu štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov, ipd.), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.