Subjekt, ki sprejema odločitve, pri določanju, ali je agent, upošteva splošen odnos med njim samim, podjetjem, v katero naloži in ki ga upravlja, ter drugimi osebami, ki so udeležene v podjetju, v katero se naloži, pri čemer zlasti upošteva vse naslednje dejavnike:
(a)
obseg pristojnosti odločanja v zvezi s podjetjem, v katero se naloži (B62. in B63. člen);
(b)
pravice drugih oseb (B64.–B67. člen);
(c)
nadomestilo, do katerega je upravičen v skladu s sporazumi o nadomestilu (B68.–B70. člen);
(d)
izpostavljenost subjekta, ki sprejema odločitve, spremenljivosti donosa iz drugih deležev v podjetju, v katero se naloži (B71. in B72. člen).
Za posamezne dejavnike se uporabijo različne uteži na podlagi posebnih dejstev in okoliščin.