Subjekt, ki sprejema odločitve, pri ocenjevanju svoje izpostavljenosti spremenljivosti donosa iz drugih deležev v podjetju, v katero se naloži, upošteva naslednje:
(a)
večji kot so njegovi gospodarski interesi in spremenljivost, povezana z njimi, pri čemer se upoštevajo nadomestilo in drugi deleži skupaj, večja je verjetnost, da je subjekt, ki sprejema odločitve, principal;
(b)
ali je izpostavljenost spremenljivosti donosa drugačna od izpostavljenosti drugih naložbenikov, in če je, ali lahko to vpliva na njegove dejavnosti. To lahko na primer velja, če ima subjekt, ki sprejema odločitve, podrejene deleže v podjetju, v katero se naloži, ali mu zagotovi druge oblike izboljšanja kreditne kakovosti.
Subjekt, ki sprejema odločitve, ovrednoti svojo izpostavljenost glede na skupno spremenljivost donosa podjetja, v katero se naloži. To ovrednotenje se izvede zlasti na podlagi pričakovanega donosa iz dejavnosti podjetja, v katero se naloži, vendar se pri tem ne upošteva največja izpostavljenost subjekta, ki sprejema odločitve, spremenljivosti donosa podjetja, v katero se naloži, na podlagi drugih deležev subjekta, ki sprejema odločitve.
Primeri uporabe
Primer 13
Subjekt, ki sprejema odločitve (upravljavec sklada), oblikuje, trži in upravlja reguliran sklad, s katerim se javno trguje, na podlagi strogo opredeljenih parametrov, določenih v mandatu naložbe, kot določajo lokalna zakonodaja in predpisi. Sklad je bil naložbenikom na voljo kot naložba v razpršen portfelj lastniških vrednostnih papirjev subjektov, ki kotirajo na borzi. Upravljavec sklada ima v okviru opredeljenih parametrov diskrecijsko pravico v zvezi s sredstvi, v katera vlaga. Upravljavec sklada je izvedel 10-odstotno sorazmerno naložbo v sklad in za svoje storitve prejema provizijo, ki je skladna z običajnimi tržnimi pogoji in je enaka 1 % čiste vrednosti sredstev sklada. Provizije so sorazmerne z zagotovljenimi storitvami. Upravljavcu sklada ni treba financirati izgub, večjih od te 10-odstotne naložbe. Skladu ni treba ustanoviti neodvisnega upravnega odbora in ga tudi ni ustanovil. Naložbeniki nimajo nobenih materialnih pravic, ki bi lahko vplivale na pristojnost odločanja upravljavca sklada, vendar lahko unovčijo svoje deleže z določenimi omejitvami, ki jih določi sklad.
Čeprav upravljavec sklada posluje v okviru parametrov, ki so določeni v mandatu naložbe, in v skladu z regulativnimi zahtevami, ima pravice odločanja, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti sklada – naložbeniki nimajo materialnih pravic, ki bi lahko vplivale na pristojnost odločanja upravljavca sklada. Upravljavec sklada za svoje storitve prejme fiksno provizijo, ki je skladna z običajnimi tržnimi pogoji in je sorazmerna z zagotovljenimi storitvami, poleg tega pa je izvedel tudi sorazmerno naložbo v sklad. Zaradi nadomestila in njegove naložbe je upravljavec sklada izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, pri čemer to ne povzroči izpostavljenosti, ki bi bila tako velika, da bi pomenila, da je upravljavec sklada principal.
V tem primeru upoštevanje izpostavljenosti upravljavca sklada spremenljivosti donosa iz sklada skupaj s pristojnostjo odločanja v okviru omejenih parametrov pomeni, da je upravljavec sklada agent. Upravljavec sklada torej ugotovi, da ne obvladuje sklada.
Primer 14
Subjekt, ki sprejema odločitve, ustanovi, trži in upravlja sklad, ki zagotavlja naložbene priložnosti več naložbenikom. Subjekt, ki sprejema odločitve (upravljavec sklada), mora sprejemati odločitve v najboljšem interesu vseh naložbenikov in v skladu s sporazumi o upravljanju sklada. Kljub temu ima upravljavec sklada široko diskrecijsko pravico. Upravljavec sklada za svoje storitve prejme provizijo, ki je skladna z običajnimi tržnimi pogoji in je enaka 1 % sredstev, s katerimi upravlja, in 20 % celotnega dobička sklada, če je dosežena določena raven dobička. Provizije so sorazmerne z zagotovljenimi storitvami.
Čeprav mora upravljavec sklada sprejemati odločitve v najboljšem interesu vseh naložbenikov, ima obsežno pristojnost odločanja v zvezi z usmerjanjem pomembnih dejavnosti sklada. Upravljavcu sklada se plačata fiksna provizija in provizija, katere višina je odvisna od rezultatov poslovanja, ki sta sorazmerni z zagotovljenimi storitvami. Poleg tega se z nadomestilom deleži upravljavca sklada uskladijo z deleži drugih naložbenikov, da se poveča vrednost sklada, kar pa ne povzroči izpostavljenosti spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ki bi bila tako velika, da bi nadomestilo samo po sebi pomenilo, da je upravljavec sklada principal.
Zgornji vzorec dejstev in analiza se nanašata na primere 14A–14C, ki so opisani spodaj. Vsak primer se obravnava ločeno.
Primer 14A
Upravljavec sklada ima v skladu tudi 2-odstotno naložbo, na podlagi katere se njegovi deleži uskladijo z deleži drugih naložbenikov. Upravljavcu sklada ni treba financirati izgub, večjih od te 2-odstotne naložbe. Naložbeniki lahko odstavijo upravljavca sklada na podlagi glasovanja z navadno večino, vendar le zaradi kršenja pogodbe.
Zaradi 2-odstotne naložbe upravljavca sklada se poveča njegova izpostavljenost spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, kar pa ne povzroči izpostavljenosti, ki bi bila tako velika, da bi pomenila, da je upravljavec sklada principal. Pravice drugih naložbenikov do odstavitve upravljavca sklada se štejejo za pravice do pravnega varstva, ker jih je mogoče uveljavljati le v primeru kršenja pogodbe. Čeprav ima v tem primeru upravljavec sklada obsežno pristojnost odločanja ter je izpostavljen spremenljivosti donosa iz svojega deleža in nadomestila, izpostavljenost upravljavca sklada pomeni, da je upravljavec sklada agent. Upravljavec sklada torej ugotovi, da ne obvladuje sklada.
Primer 14 B
Upravljavec sklada ima pomembnejšo sorazmerno naložbo v skladu, vendar nima nobene obveznosti, da financira izgube, večje od te naložbe. Naložbeniki lahko odstavijo upravljavca sklada na podlagi glasovanja z navadno večino, vendar le zaradi kršenja pogodbe.
V tem primeru se pravice drugih naložbenikov do odstavitve upravljavca sklada štejejo za pravice do pravnega varstva, ker jih je mogoče uveljavljati le v primeru kršenja pogodbe. Čeprav upravljavec sklada prejme fiksno provizijo in provizijo, katere višina je odvisna od rezultatov poslovanja, ki sta sorazmerni z zagotovljenimi storitvami, bi lahko kombinacija naložbe upravljavca sklada in njegovega nadomestila povzročila izpostavljenost spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ki bi bila tako velika, da bi pomenila, da je upravljavec sklada principal. Večji kot so gospodarski interesi upravljavca sklada (pri čemer se upoštevajo njegovo nadomestilo in drugi deleži skupaj) in spremenljivost, povezana z njimi, večji poudarek bi upravljavec sklada dal tem gospodarskim interesom v analizi in večja je verjetnost, da je upravljavec sklada principal.
Na primer, ob upoštevanju nadomestila in drugih dejavnikov bi lahko upravljavec sklada menil, da 20-odstotna naložba zadostuje za ugotovitev, da obvladuje sklad. Vendar se lahko v drugačnih okoliščinah (tj. če so nadomestilo ali drugi dejavniki drugačni) obvladovanje pojavi, kadar je raven naložbe drugačna.
Primer 14C
Upravljavec sklada ima 20-odstotno sorazmerno naložbo v skladu, vendar nima nobene obveznosti, da financira izgube, večje od te 20-odstotne naložbe. Sklad ima upravni odbor, pri čemer so vsi njegovi člani neodvisni od upravljavca sklada in jih imenujejo drugi naložbeniki. Upravni odbor vsako leto imenuje upravljavca sklada. Če upravni odbor sklene, da ne bo podaljšal pogodbe upravljavcu sklada, bi lahko storitve, ki jih izvaja upravljavec sklada, izvajali drugi upravljavci v tem sektorju storitev.
Čeprav upravljavec sklada prejme fiksno provizijo in provizijo, katere višina je odvisna od rezultatov poslovanja, ki sta sorazmerni z zagotovljenimi storitvami, lahko kombinacija 20-odstotne naložbe upravljavca sklada in njegovega nadomestila povzroči izpostavljenost spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ki je tako velika, da pomeni, da je upravljavec sklada principal. Vendar imajo naložbeniki materialne pravice do odstavitve upravljavca sklada – upravni odbor zagotovi mehanizem za zagotovitev, da lahko naložbeniki odstavijo upravljavca sklada, če se tako odločijo.
V tem primeru upravljavec sklada v analizi nameni večji poudarek materialnim pravicam do odstavitve. Čeprav ima torej upravljavec sklada obsežno pristojnost odločanja in je izpostavljen spremenljivosti donosa sklada na podlagi njegovega nadomestila in naložbe, materialne pravice drugih naložbenikov pomenijo, da je upravljavec sklada agent. Upravljavec sklada torej ugotovi, da ne obvladuje sklada.
Primer 15
Podjetje, v katero se naloži, je bilo ustanovljeno za nakup portfelja vrednostnih papirjev, zavarovanih s premoženjem, s fiksno obrestno mero, ki se financirajo iz dolžniških instrumentov s fiksno obrestno mero in kapitalskih instrumentov. Kapitalski instrumenti naj bi bili namenjeni zagotavljanju zaščite naložbenikov, ki zagotovijo dolžniški kapital, pred prvo izgubo, in prejemanju morebitnega preostalega donosa podjetja, v katero se naloži. Transakcija je bila potencialnim naložbenikom, ki zagotovijo v dolžniški kapital, na voljo kot naložba v portfelj vrednostnih papirjev, ki so zavarovani s premoženjem in so izpostavljeni kreditnemu tveganju, povezanemu z morebitnim neizpolnjevanjem finančnih obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev, zavarovanih s premoženjem, v portfelju, in obrestnemu tveganju, povezanemu z upravljanjem portfelja. Kapitalski instrumenti ob njihovem nastanku predstavljajo 10 % vrednosti kupljenih sredstev. Subjekt, ki sprejema odločitve (upravljavec sredstev), upravlja aktiven portfelj sredstev s sprejemanjem odločitev o naložbah v okviru parametrov iz prospekta podjetja, v katero se naloži. Upravljavec sredstev za te storitve prejme fiksno provizijo, ki je skladna z običajnimi tržnimi pogoji (tj. 1 % sredstev, s katerimi upravlja), in provizije, katerih višina je odvisna od rezultatov poslovanja (tj. 10 % dobička), če dobiček podjetja, v katero naloži, preseže določeno raven. Provizije so sorazmerne z zagotovljenimi storitvami. Upravljavec sredstev ima v posesti 35 % lastniškega kapitala v podjetju, v katero se naloži.
Preostalih 65 % lastniškega kapitala in vsi dolžniški instrumenti so v posesti velikega števila široko razpršenih nepovezanih tretjih naložbenikov. Upravljavca sredstev se lahko brez razloga odstavi na podlagi odločitve drugih naložbenikov, sprejete z navadno večino.
Upravljavcu sredstev se plačata fiksna provizija in provizija, katere višina je odvisna od rezultatov poslovanja, ki sta sorazmerni z zagotovljenimi storitvami. S tem nadomestilom se interes upravljavca sklada uskladi z interesom drugih naložbenikov, da se povečuje vrednost sklada. Upravljavec sredstev je izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ker ima v posesti 35 % lastniškega kapitala, in donosa iz njegovega nadomestila.
Čeprav upravljavec sredstev posluje v okviru parametrov iz prospekta podjetja, v katero naloži, lahko trenutno sprejema odločitve o naložbah, ki pomembno vplivajo na donos podjetja, v katero naloži – pravice do odstavitve, ki jih imajo drugi naložbeniki, imajo majhen pomen v analizi, ker ima te pravice veliko število široko razpršenih naložbenikov. V tem primeru upravljavec sredstev nameni večji poudarek izpostavljenosti spremenljivosti donosa sklada iz svojega deleža v lastniškem kapitalu, podrejenega dolžniškim instrumentom. Lastništvo 35 % lastniškega kapitala pomeni podrejeno izpostavljenost izgubam in pravicam do donosa podjetja, v katero se naloži, ki so tako pomembne, da to pomeni, da je upravljavec sredstev principal. Upravljavec sredstev torej ugotovi, da obvladuje podjetje, v katero naloži.
Primer 16
Subjekt, ki sprejema odločitve (sponzor), sponzorira subjekt s posebnim namenom za kupovanje finančnih sredstev več prodajalcev (v nadaljnjem besedilu: posebni subjekt), ki izda kratkoročne dolžniške instrumente nepovezanim tretjim naložbenikom. Transakcija je bila potencialnim naložbenikom na voljo kot naložba v portfelj visoko ovrednotenih srednjeročnih sredstev, ki so minimalno izpostavljena kreditnemu tveganju, povezanemu z morebitnim neplačilom izdajateljev sredstev v portfelju. Različni prenosniki prodajo posebnemu subjektu portfelje visokokakovostnih srednjeročnih sredstev. Vsak prenosnik servisira portfelj sredstev, ki ga proda posebnemu subjektu, in upravlja neporavnane terjatve, pri čemer za to prejme provizijo za servisiranje, ki temelji na tržnih pogojih. Vsak prenosnik zagotovi tudi zaščito pred prvo izgubo za kreditne izgube iz svojega portfelja sredstev s presežnim zavarovanjem za sredstva, prenesena posebnemu subjektu. Sponzor določi pogoje glede posebnega subjekta in upravlja njegove dejavnosti, pri čemer za to prejme provizijo, ki temelji na tržnih pogojih. Provizija je sorazmerna z zagotovljenimi storitvami. Sponzor odobri prodajalce, ki lahko prodajajo posebnemu subjektu, in sredstva, ki jih kupi posebni subjekt, ter sprejema odločitve o financiranju posebnega subjekta. Sponzor mora delovati v najboljšem interesu vseh naložbenikov.
Sponzor je upravičen do morebitnega preostalega donosa posebnega subjekta, pri čemer temu subjektu zagotovi tudi sredstva za izboljšanje kreditne kakovosti in likvidnostna posojila. S sredstvi za izboljšanje kreditne kakovosti, ki jih zagotovi sponzor, se absorbirajo izgube v višini do 5 % vseh sredstev posebnega subjekta, potem ko prenosniki absorbirajo izgube. Likvidnostna posojila niso zagotovljena za sredstva, ki so v neplačilu. Naložbeniki nimajo materialnih pravic, ki bi lahko vplivale na pristojnost odločanja sponzorja.
Čeprav sponzor za svoje storitve prejme provizijo na podlagi tržnih pogojev, ki je sorazmerna z zagotovljenimi storitvami, je izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti posebnega subjekta zaradi svojih pravic do morebitnega preostalega donosa posebnega subjekta ter zagotavljanja sredstev za izboljšanje kreditne kakovosti in likvidnostnih posojil (tj. posebni subjekt je izpostavljen likvidnostnemu tveganju, ker srednjeročna sredstva financira s kratkoročnimi dolžniškimi instrumenti). Čeprav ima vsak prenosnik drugačne pravice odločanja, ki vplivajo na vrednost sredstev posebnega subjekta, ima sponzor obsežno pristojnost odločanja, na podlagi katere lahko trenutno usmerja dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na donos posebnega subjekta (tj. sponzor je določil pogoje glede posebnega subjekta, ima pravico sprejemati odločitve o sredstvih (odobritev kupljenih sredstev in prenosnikov teh sredstev) in financiranju posebnega subjekta (za katero je treba redno iskati nove naložbe)). Zaradi pravice do preostalih sredstev posebnega subjekta ter zagotavljanja sredstev za izboljšanje kreditne kakovosti in likvidnostnih posojil je sponzor izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti posebnega subjekta, ki je drugačna od spremenljivosti za druge naložbenike. Skladno s tem ta izpostavljenost pomeni, da je sponzor principal, zato torej sponzor ugotovi, da obvladuje posebni subjekt. Obveznost sponzorja, da deluje v najboljšem interesu vseh naložbenikov, ne pomeni, da sponzor ne more biti principal.