TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v točki I izreka tako, da se ta točka pravilno glasi: " I. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki 6.973,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 3. 2021 dalje do plačila, v presežku (glede plačila zneska 2.091,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 3. 2021 dalje) pa se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne."

- v točki V izreka pa tako, da se ta točka pravilno glasi: " V. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 70% njenih pravdnih stroškov, tožeča stranka pa je dolžna toženi stranki povrniti 30% njenih pravdnih stroškov."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Cenik F. je primerno izhodišče za ugotavljanje običajnega honorarja.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala toženka kot javni zavod ustrezno poskrbeti za organizacijo dela in arhiviranje, tako da ne prihaja do kršitev avtorskih pravic in da je od toženke utemeljeno pričakovati, da pri opravljanju poklicne dejavnosti ravna z večjo skrbnostjo. Tudi pritožbeno sodišče meni, da je do kršitve avtorskih pravic prišlo iz hude malomarnosti, zaradi česar je utemeljen zahtevek za plačilo civilne kazni (168. člen ZASP). Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine pa sodišče po četrtem odstavku 168. člena ZASP upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni. Pri namerno povzročeni škodi bo tako kazen večja kot pri hudi malomarnosti. Pomembna pa je tudi višina honorarja, saj je ta tudi obračunska enota za povečevanje: če je osnovni honorar za tovrstno uporabo nizek, bo toliko bolj utemeljeno njegovo povečanje za polnih 200%; če pa je razmeroma visok, bo potrebno bolj previdno povečevanje.