(1)
Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi:
-
gnojiti z gnojnico in gnojevko ter
-
preoravati trajno travinje, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar.
(2)
Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.
(3)
Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:
1.
za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;
2.
največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Preskus in vrednotenje rezultatov preskusa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;
3.
za žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimnih vrst žita vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;
4.
za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo; za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;
5.
za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.
(4)
Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(5)
Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:
-
dokrmljevanje živali ni dovoljeno;
-
napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) mora biti urejeno tako, da se ga lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;
-
pašo je treba prekiniti, če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi gaženja.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek je paša živine na najožjem vodovarstvenem območju za zajetji ČBL- 3/92 Blatnik in ČBL- 4/92 Blatnik ter za zajetji BR-2/12 Brezovica in BR-1/94 Brezovica prepovedana.