1. Država članica te konvencije lahko v skladu s tem členom kadarkoli izjavi, da prizna, da je komite pristojen prejemati in obravnavati poročila, v katerih ena država članica trdi, da kakšna druga država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti na podlagi te konvencije. Ta sporočila se lahko prejemajo in obravnavajo v skladu s tem členom samo, če prihajajo iz države članice, ki je dala izjavo, da prizna pristojnost komiteja. Komite ne obravnava nobenega sporočila, ki se nanaša na državo članico, ki ni dala take izjave. Za sporočila, prejeta po tem členu, velja takle postopek:
a)
če država članica te konvencije meni, da kakšna druga država, ki je tudi članica konvencije, ne uporablja določb konvencije, lahko pisno opozori zadevno državo na to vprašanje. Država, ki ji je poslano sporočilo, pošlje v treh mesecih po njegovem prejemu državi, ki ji je poslala sporočilo, pojasnilo ali kakršnokoli drugo pisno izjavo, ki pojasnjuje vprašanje in ki naj bi vsebovala čim več in čim koristnejša obvestila o pravilih postopka in o pravnih sredstvih, bodisi da so že uporabljena ali se uporabljajo ali se šele utegnejo uporabiti;
b)
če v šestih mesecih od dneva, ko je prejemna država dobila začetno sporočilo, vprašanje ni zadovoljivo rešeno za obe zainteresirani državi članici, imata obe pravico predložiti to vprašanje komiteju, pri čemer se pošlje sporočilo komiteju in drugi zainteresirani državi;
c)
komite je lahko pristojen za zadevo, ki jo dobi v skladu s tem členom, šele ko se prepriča, da so bila vsa razpoložljiva interna pravna sredstva izkoriščena in izčrpana v skladu s splošno priznanimi načeli mednarodnega prava. To pravilo se ne uporablja v primerih, ko pritožbeni postopki presegajo razumne roke ali ni pričakovati, da bodo dejansko učinkoviti za osebo, ki je žrtev kršenja te konvencije;
d)
komite obravnava sporočila, predvidena s tem členom, na zaprtih sejah;
e)
s pridržkom določb pod c) ponudi komite svoje dobre usluge zainteresiranima državama članicama, da bi mirno rešili vprašanje ob spoštovanju obveznosti iz te konvencije. Če komite meni, da je potrebno, lahko v ta namen ustanovi ad hoc spravno komisijo;
f)
v vsaki zadevi, ki mu je predložena v skladu s tem členom, lahko komite zahteva od zainteresiranih držav članic iz pododstavka b), da mu pošljeta vsa ustrezna obvestila;
g)
zainteresirani državi članici, navedeni v pododstavku b), imata pravico biti zastopani, ko komite obravnava zadevo, in dajati ustne in/ali pisne pripombe;
h)
komite mora predložiti poročilo v dvanajstih mesecih od dneva, ko je prejel sporočilo, navedeno v pododstavku b);
i)
če je bilo mogoče najti rešitev v skladu z določbo pod e), se komite v svojem poročilu omeji na kratko navedbo dejstev in dosežene rešitve;
(ii)
če rešitve ni bilo mogoče najti v skladu z določbo pod e), se komite v svojem poročilu omeji na kratko navedbo dejstev, besedilo pisnih pripomb in zapisnik o ustnih pripombah, ki sta jih navedli zainteresirani državi članici, se dodata k poročilu.
Za vsako zadevo se pošlje poročilo zainteresiranima državama članicama.
2. Določbe tega člena začnejo veljati, ko pet držav članic te konvencije da izjavo, predvideno v prvem odstavku tega člena. To izjavo deponira država članica pri generalnem sekretarju Organizacije združenih narodov, ki pošlje kopijo drugim državam članicam. Izjava se lahko umakne kadarkoli s sporočilom, poslanim generalnemu sekretarju. Ta umik ne vpliva na obravnavo kakršnegakoli vprašanja, ki je predmet že poslanega sporočila v skladu s tem členom: nobeno nadaljnje sporočilo katerekoli države članice ne bo sprejeto v skladu s tem členom, ko generalni sekretar prejme sporočilo o umiku izjave, razen če zainteresirana država članica ne da nove izjave.