1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da bi določila svojo pristojnost za kazniva dejanja iz 4. člena v naslednjih primerih:
a)
kadar je kaznivo dejanje storjeno na ozemlju pod njeno jurisdikcijo ali na letalih ali ladjah, vpisanih v njeni državi;
b)
kadar je domnevni storilec kaznivega dejanja njen državljan;
c)
kadar je žrtev njen državljan, če meni, da je to potrebno.
2. Vsaka država članica prav tako sprejme potrebne ukrepe, da bi določila svojo pristojnost za omenjena kazniva dejanja, če je domnevni storilec teh dejanj na ozemlju pod njeno jurisdikcijo in če ga v skladu z 8. členom ne izroči kaki državi iz prvega odstavka tega člena.
3. Ta konvencija ne izključuje nobene kazenske pristojnosti, ki temelji na nacionalni zakonodaji.