Dežurstvo je poseben delovni pogoj, ko mora biti delavec prisoten v zavodu, da lahko opravlja nujne zdravstvene ali druge storitve.
Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj, ko mora biti delavec vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih zdravstvenih ali drugih storitev.
V delovni čas se šteje čas, potreben za opravljanje nujnih zdravstvenih ali drugih storitev v dežurstvu in stalni pripravljenosti. Direktor določi s splošnim aktom obveznost opravljanja dežurne službe oziroma stalne pripravljenosti – in primere kdaj se šteje to delo kot delo opravljeno prek polnega delovnega časa. Glede na način in pogostost opravljanja obveznosti dežurstva in stalne pripravljenosti ob delavnikih, ob dnevih tedenskega počitka in ob praznikih se to dejstvo upošteva pri osebnem dohodku delavcev, ki v teh pogojih delajo pa tudi pri določanju drugih pravic iz delovnega razmerja.
Če obseg dejansko opravljenega dela med dežurstvom preseže polovico časa delavčeve obvezne prisotnosti, ta ne sme nadaljevati z rednim delom in mu mora biti zagotovljen dnevni počitek.
V strokah oziroma ožjih dejavnostih, kjer obseg dejansko opravljenega dela praviloma presega polovico časa trajanja dežurstva, se mora iz strokovnih in drugih humanih razlogov neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotoviti na drug način.