16. člen
(pogoji za krajinskoarhitekturno in arhitekturno oblikovanje)
(1)
Na območju državnega prostorskega načrta se ohranja vsa drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev zaradi izvedbe načrtovanih ureditev ni nujna.
(2)
Vse z gradnjo prizadete površine se krajinskoarhitekturno uredi. Krajinske ureditve se natančneje obdelajo v projektni dokumentaciji, v načrtu krajinske arhitekture. Vnos tujerodnih rastlinskih vrst ni dovoljen.
(3)
Gradbeno-tehnični ukrepi se v odprtem prostoru izvedejo z uporabo krajevno značilnega naravnega materiala.
(4)
Zgornje brežine vodotokov se zasadijo s krajevno značilnimi vrstami drevesne in grmovne vegetacije.
(5)
Ohranjajo se pogledi na objekte kulturne dediščine in odprt prostor. Na ravninskih območjih se zasaditev izvede le na stikih z obstoječimi gozdnimi in poselitvenimi površinami, ob protipoplavnem nasipu in ob regulacijah vodotokov. Živice se oblikujejo iz raznovrstnih rastlin, tako da delujejo višinsko in tlorisno razgibano v prostoru.
(6)
Pri sanacijah se upoštevajo naslednji pogoji:
(7)
Relief se oblikuje z vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ relief. Terase pregrade se izvedejo z blagimi nakloni.
(8)
Pred začetkom del se pred poškodbami zaščitijo gozdni rob, živice in posamezna drevesa.
(9)
Zasajanje se izvaja sočasno z zaključevanjem posameznih etap (odsekov) gradnje. Zasaditev se redno vzdržuje s strani pristojnega upravljavca prostora.
(10)
Cesta s cestno opremo se oblikuje v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora, s posebnim poudarkom na oblikovanju prostora starega trškega jedra Železnikov.