36. člen
(organizacija gradbišča in prevozne poti)
(1)
Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Omeji se na širino delovnega pasu in območje začasne deponije gradbenega materiala ter na območja zunaj najboljših kmetijskih zemljišč in območij, pomembnih za ohranjanje narave, ter zavaruje pred erozijo tal.
(2)
Začasne deponije gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo na območjih načrtovanih posegov znotraj območja državnega prostorskega načrta.
(3)
V pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela podroben načrt gradbišča, tudi lokacije začasnih deponij, parkirišč in pretakališč, določijo pa se tudi prevozne poti med gradnjo.
(4)
Za prevozne poti se uporabljajo obstoječe javne ceste. Če to ni mogoče, se zgradijo dodatne začasne prevozne poti, ki ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine ter območij, pomembnih za ohranjanje narave in varstvo voda. Zanje se pridobi soglasje lastnikov zemljišča. Prevozne poti se utrdijo in redno čistijo. Trase prevoznih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se kar najmanj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in obstoječe ureditve.
(5)
Zagotovi se zavarovanje gradbišča za varno in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč. Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.
(6)
Po končanih delih se na območjih gradbišč, ki ostanejo zunaj prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, vzpostavi prvotno stanje.