(1)
Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave v domačem okolju osebe.
(2)
Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
-
če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo,
-
če se je že zdravila zaradi duševne motnje pri izvajalcu zdravljenja duševnih motenj,
-
če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,
-
če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in
-
če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.
(3)
Nadzorovana obravnava se ne izvaja v socialno varstvenem zavodu in v psihiatrični bolnišnici.