28. člen
(metodološke osnove)
Glede na vrsto investicijske dokumentacije je treba pri ocenjevanju smiselno uporabiti naslednje metodološke osnove:
1.
določitev ciljev:
a)
cilji se določijo na podlagi predhodno izvedenih analiz, evidentiranja potreb ter možnosti in načinov njihovega uresničevanja:
-
odpraviti ozka grla s povečanjem zmogljivosti na posameznih prometnih smereh ali objektih z gradnjo novih in alternativnih ali posodobitvijo obstoječih povezav ali objektov,
-
omogočiti nemoten potek predvidenega povečanega potniškega in tovornega prometa zaradi hitrega razvoja območja,
-
izboljšati kakovost prometnega omrežja ali objektov zaradi povečanja potovalne hitrosti ali izboljšanja kakovosti storitev za uporabnike prometnih omrežij ter zmanjšati operativne stroške in število nesreč z vzpostavitvijo varnostnih ukrepov na omrežju,
-
povečati varnost, zanesljivost, razpoložljivost in interoperabilnost prometnih omrežij,
-
dokončati manjkajoče povezave ali slabo povezana omrežja,
-
izboljšati dostopnost primestnih območij ali slabo dostopnih regij,
-
vzpostaviti prevoznost po naravnih nesrečah,
-
zmanjšati izpostavljenost prebivalcev negativnim vplivom prometnih omrežij na okolje,
b)
cilji se uskladijo s strategijami, nacionalnimi programi, programi EU in zakoni ter so opredeljeni tako, da je mogoče ugotavljati in preverjati njihovo uresničevanje,
c)
cilji se določijo tako, da je mogoče identificirati ekonomične in izvedljive različice za njihovo izvedbo;
2.
priprava predlogov variant za uresničevanje ciljev:
a)
variante se med seboj lahko razlikujejo po različnih mogočih lokacijah, tehnično-tehnoloških rešitvah, obsegu, virih in načinih financiranja, rokih in poteku izvedbe, rezultatih in drugih pomembnejših delih investicije,
b)
upoštevajo se tudi variante, ki so posledica vsebinskih razlik pri oddaji del ali načinov financiranja (npr. fazna gradnja, koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, gradnja na ključ),
c)
pričakovani učinki za projekt se za presojo izvedljivosti ciljev investicije predstavijo najmanj s primerjavami stanja scenarija »z« investicijo (upošteva izbrano varianto) in izhodiščnega scenarija (»brez« investicije) oziroma minimalne alternative z upoštevanjem delnih izboljšav;
3.
opredelitev vrednostnega in fizičnega obsega stroškov in koristi vsake variante:
a)
v ovrednotenje so vključeni vsi stroški in koristi, ki jih investicija povzroča v celotnem investicijskem ciklusu,
b)
ocena količin temelji na predpisani dokumentaciji (predhodne idejne rešitve in študije, projektna in tehnično-tehnološka dokumentacija, standardi in normativi dejavnosti, prostorski akti in druge podlage),
c)
stroški in koristi, ki se upoštevajo pri ocenjevanju investicije v ekonomski dobi, so: investicijski stroški, investicijsko in redno vzdrževanje, stroški obratovanja in koristi (prihranki časa, zmanjšanje tveganja zaradi nesreč v naseljih, zmanjšanje onesnaževanja in drugo), stroški zapiranja javne železniške infrastrukture in koristi investicije, ki jih lahko izrazimo v denarju, ter nedenarne koristi (posredne in neposredne),
d)
stroški in koristi se ugotavljajo po dinamični metodi za celotno ekonomsko dobo investicije, v obdobju, v katerem se pričakuje njihov nastanek,
e)
izhodiščni podatki se uskladijo s podatki, ki jih imajo ali objavljajo institucije z javnimi pooblastili,
f)
vsi denarno prikazani stroški in koristi so izraženi na primerljivih osnovah (stalne cene, diskontiranje),
g)
vsaka varianta vsebuje izračun finančno-tržnih, ekonomskih in drugih kazalnikov učinkovitosti investicij ter opis rezultatov na podlagi meril, ki jih ni mogoče izraziti v denarju,
h)
predpostavke za projekcije morajo biti utemeljene in verodostojne;
4.
ugotavljanje občutljivosti variant:
a)
z analizo občutljivosti se opredelijo kritični parametri investicijskega projekta, pri katerih so projekcije manj zanesljive, in sicer po vrstnem redu vplivanja na končni rezultat investicije oziroma po stopnjah tveganja (z analizo tveganja), ter se
b)
izkažejo ugotovitve analize o mogočih vplivih na pričakovan končni rezultat oziroma učinki na rezultate finančnih in ekonomskih analiz (interna stopnja donosnosti, neto sedanja vrednost);
5.
izbor najboljše variante in predstavitev izsledkov:
a)
vsako varianto je treba presojati tudi z vidika najpomembnejših omejitvenih dejavnikov (finančnih, zakonskih, regionalnih, okoljevarstvenih, institucionalnih in drugih),
b)
pri predstavitvi izsledkov se navedejo cilji, opis obravnavanih variant, primerjava variant, razlogi za izbiro najboljše (najustreznejše) variante ter način ocenjevanja izbire najboljše variante.