1.
Kadar namerava delodajalec prekiniti delovno razmerje z delavci zaradi ekonomskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov, mora:
a)
zainteresiranim delavskim predstavnikom pravočasno dati ustrezne informacije, obvestiti jih mora tudi o razlogih za nameravane prekinitve delovnega razmerja, številu in kategorijah delavcev, ki bodo verjetno zajeti, ter o roku, v katerem namerava prekiniti njihovo delovno razmerje;
b)
v skladu z državno zakonodajo in prakso čim prej omogočiti zainteresiranim delavskim predstavnikom posvetovanja o ukrepih, ki so potrebni za preprečitev ali kar največjo omejitev prekinitev delovnega razmerja ter o ukrepih za omilitev škodljivih posledic prekinitve delovnega razmerja za prizadete delavce, kot je iskanje alternativne zaposlitve.
2.
Uporaba prvega odstavka tega člena se lahko z metodami za uporabo iz 1. člena te konvencije omeji na primere, ko število delavcev, katerih prekinitev delovnega razmerja se obravnava, doseže najmanj določeno število oziroma odstotek delovne sile.
3.
Za namene tega člena pomeni izraz ,,predstavnik prizadetih delavcev" delavskega predstavnika, ki ga kot takšnega prizna državna zakonodaja ali praksa v skladu s konvencijo o delavskih predstavnikih, 1971.