na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o izvajanju Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-1760/2022, stran 5557 DATUM OBJAVE: 30.5.2022
VELJAVNOST: od 31.5.2022 / UPORABA: od 31.5.2022
RS 75-1760/2022
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 31.5.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 10.3.2026: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 75/22
1760. Uredba o izvajanju Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade
Na podlagi 5. člena Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade (Uradni list RS, št. 54/22) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o izvajanju Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade
o izvajanju Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba določa podrobnejšo opredelitev meril, pogojev in postopka za pridobitev jamstev, ki jih določa Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade (Uradni list RS, št. 54/22; v nadaljnjem besedilu: zakon), zastavno pravico na nepremičnini, določitev navodil za poročanje in postopkov za vodenje jamstev, roke, način in roke plačila nadomestila za pripravo in vodenje jamstva, obseg in način izvajanja pooblastila SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), način poročanja SID banke ministrstvu, pristojnemu za finance (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izvajanje pooblastil Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), nadomestilo SID banki in nadzor nad izvajanjem zakona.
2. člen
(novi krediti in pojmi)
(1)
Jamstva po zakonu se lahko izdajajo za kredite, za katere do sklenitve pogodbe o dodelitvi jamstvene kvote iz 11. člena te uredbe še ni bila sklenjena potrošniška kreditna pogodba za nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: kreditna pogodba), kot to določa Zakon o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/16 in 92/21 – ZBan-3; v nadaljnjem besedilu: ZPotK-2).
(2)
Pojmi gradnja, prenova ali dograditev stanovanjske nepremičnine, rekonstrukcija ali sprememba namembnosti imajo pomen, kot je določen v Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljnjem besedilu: GZ-1).
3. člen
(ugotavljanje pogojev za pridobitev jamstva)
(1)
Kreditojemalec, ki želi najeti stanovanjski kredit z jamstvom Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: država) skladno z zakonom, mora poleg vloge za kredit in dokumentacije, ki jo zahteva banka, banki predložiti tudi potrebna dokazila, s katerimi dokazuje, da na dan vložitve vloge za kredit izpolnjuje pogoje za pridobitev stanovanjskega kredita, za katerega se izdaja jamstvo po zakonu.
(2)
Dokumentacija, s katero kreditojemalec dokazuje izpolnjevanje pogojev po zakonu, je naslednja:
-
državljanstvo Republike Slovenije, stalno prebivališče in starost se dokazuje z veljavnim osebnim dokumentom;
-
potrdilo iz zbirk geodetskih podatkov, iz katerega izhaja, da kreditojemalec in člani njegove družine, navedeni na izjavi iz pete alineje tega odstavka, niso lastniki primerne nepremičnine oziroma, da je/so lastnik/i nepremičnine, ki je po uporabni površini manjša od spodnje meje razpona površine stanovanja s plačilom lastne udeležbe in varščine iz 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11, 47/14 in 153/21; v nadaljnjem besedilu: pravilnik);
-
izjava kreditojemalca, da vsaj eden izmed otrok še ni šoloobvezen v koledarskem letu vložitve vloge za kredit;
-
izjava kreditojemalca, da gre za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja;
-
izjava kreditojemalca, kateri člani njegove družine bodo imeli stalno prebivališče na naslovu nepremičnine, ki je predmet financiranja s kreditom z jamstvom po zakonu;
-
potrdilo iz zbirke geodetskih podatkov, iz katerega je razvidno, da je nepremična, ki je predmet financiranja s kreditom z jamstvom po Zakonu, po uporabni površini večja od spodnje meje razpona površine stanovanja s plačilom lastne udeležbe in varščine iz 14. člena pravilnika;
-
v primeru gradnje s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem in njegovimi prilogami izkaže, da je nepremičnina, ki je predmet financiranja s kreditom z jamstvom po zakonu, po uporabni površini večja od spodnje meje razpona površine stanovanja s plačilom lastne udeležbe in varščine iz 14. člena pravilnika;
-
izjava kreditojemalca, da za nepremičnino, ki je predmet financiranja s kreditom z jamstvom po zakonu, še nima sklenjene kreditne pogodbe, za katero bi bilo izdano jamstvo po zakonu;
-
za izpolnjevanje pogoja iz točke a) 6. člena zakona:
-
potrdilo delodajalca o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas;
-
plačilne liste za zaporedne zadnje tri mesece zaposlitve pred vložitvijo vloge za kredit;
-
potrdilo FURS o višini skupnih obdavčljivih dohodkov, ki niso oproščeni plačila dohodnine, v letu pred najemom kredita, po zakonu, ki ureja dohodnino.
(3)
Šteje se, da je jamstvo države izdano, ko je kreditna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa ter so izpolnjeni pogoji iz zakona in te uredbe.
4. člen
(zastavna pravica na nepremičnini in subrogacija)
(1)
Kredit z jamstvom po zakonu se zavaruje z vpisom zastavne pravice na nepremičnini, ki je predmet financiranja.
(2)
V primeru izplačila jamstva, v skladu z 17. členom te uredbe zastavna pravica na nepremičnini preide na državo.
(3)
Na državo preidejo tudi morebitne druge stranske pravice, razen v delu, ki se nanaša na neplačane zakonske zamudne obresti in neplačane stroške.
5. člen
(znesek kredita)
Banka v skladu s svojimi internimi pravili v okviru omejitev iz zakona določi višino posameznega kredita iz prvega odstavka 7. člena zakona.
6. člen
(namen porabe kredita)
Iz kreditne pogodbe, ki jo skleneta banka in kreditojemalec, mora biti jasno in natančno razvidno, za katere namene je bil dan kredit, za katerega po zakonu jamči država. Iz kreditne pogodbe mora tudi izhajati, da se sredstva kredita nakazujejo namensko na podlagi izdanih računov izrecno na transakcijske račune prodajalcev, izvajalcev, podizvajalcev in/ali dobaviteljev.
II. POVABILO
7. člen
(pridobitev jamstvene kvote)
Banke lahko pridobijo jamstvene kvote na podlagi konkurenčnosti njihove ponudbe na avkciji in pod pogoji, določenimi v zakonu in tej uredbi.
8. člen
(povabilo)
(1)
Povabilo, ki ga SID banka objavi na svojih spletnih straneh, je namenjeno bankam za sodelovanje s ponudbo. Povabilo mora med drugim vsebovati:
-
razpisano jamstveno kvoto;
-
rok za dajanje ponudb;
-
način pošiljanja ponudb;
-
prejemnika ponudbe oziroma sklic;
-
vsebino ponudbe;
-
rok za sklenitev pogodb o dodelitvi jamstvene kvote;
-
pogoje za možno spremembo pogojev povabila ali preklic povabila ter
-
kontaktne osebe in način komunikacije.
(2)
O objavi povabila SID banka obvesti Združenje bank Slovenije.
9. člen
(zahteve in pogoji za sodelovanje v povabilu)
(1)
Banka lahko sodeluje v povabilu, če:
-
odda eno zavezujočo ponudbo v roku, ki je določen v povabilu;
-
ponudba vsebuje predlog višine jamstvene kvote;
-
ponudba vsebuje najvišjo efektivno obrestno mero, ne glede na ročnost posamične kreditne pogodbe in ne glede na vrsto obrestne mere pri kreditni pogodbi, ki jo lahko doseže kredit iz posamezno dodeljene jamstvene kvote pod pogoji iz četrte alineje 7. člena zakona;
-
ponudba izpolnjuje druge pogoje iz povabila bankam k oddaji ponudb za dodelitev jamstvenih kvot;
-
banka, ki je sodelovala v predhodnih povabilih, izpolnjuje pogoj iz šestega odstavka 10. člena te uredbe.
(2)
Banka lahko v posameznem povabilu sodeluje le z eno ponudbo, ki se glasi na mnogokratnik zneska 100.000 eurov, pri čemer znesek ne sme presegati tretjine zneska razpisane kvote.
10. člen
(dodelitev jamstvene kvote)
(1)
SID banka najpozneje v sedmih delovnih dneh po poteku roka za oddajo ponudb obvesti banke o dodelitvi jamstvenih kvot in uspešnim bankam predloži v sklenitev pogodbo o dodelitvi jamstvene kvote.
(2)
Znesek razpisane jamstvene kvote v posameznem povabilu k oddaji ponudb je za obe skupini kreditojemalcev iz 6. člena zakona skupen.
(3)
Razpisana jamstvena kvota se dodeljuje bankam po vrsti od ponudbe bank z najnižjo skupno efektivno obrestno mero navzgor do porabljene celotne razpisane kvote.
(4)
Če razpisana jamstvena kvota pri posamezni skupni efektivni obrestni meri ne zadostuje za sprejem ponudb bank v celoti, se razpisana jamstvena kvota sorazmerno razdeli med banke glede na znesek ponudb bank z enako (mejno) skupno efektivno obrestno mero.
(5)
Ne glede na skupno efektivno obrestno mero, po kateri je banka pripravljena odobriti kredite v skladu s predloženo ponudbo, lahko banka pri posameznem ali vseh kreditih določi efektivno obrestno mero, ki je nižja od skupne efektivne obrestne mere, ponujene v ponudbi in določene v pogodbi o dodelitvi jamstvene kvote.
(6)
Banka lahko sodeluje s ponudbo pri naslednjem povabilu, ki je objavljeno znotraj istega koledarskega leta, le v primeru, če je že dodeljeno jamstveno kvoto predhodnega povabila znotraj istega koledarskega leta porabila v deležu vsaj 70 %.
(7)
Banka jamstvene kvote v primeru odstopa od sklenjene kreditne pogodbe ali v primeru predčasnega poplačila kredita, prijavljenega v jamstveno shemo, ne more uporabiti za nove kredite po zakonu.
III. POSTOPEK IZDAJE JAMSTEV