(1)
Za neupravičen odjem toplote se šteje:
1.
odjem toplote, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin dobavljene toplote;
2.
odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu;
3.
odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki je namerno poškodovana;
4.
odjem toplote, merjen z merilno napravo, kjer so nepooblaščeno odstranjeni oziroma poškodovani pečati merilne naprave oziroma njeni sestavni deli;
5.
odjem toplote, merjen z merilno napravo, katere overitev pri akreditiranem kontrolnem organu je potekla, zamenjava merilne naprave pa ni mogoča iz razlogov na strani odjemalca;
6.
odjem toplote, izveden z nedovoljenim posegom v distribucijski sistem;
7.
odjem toplote, ki ga izvaja odjemalec s tem, da je priključil svoje interne toplotne naprave na distribucijski sistem brez soglasja distributerja toplote.
(2)
Dokazno breme upravičenega odjema je na strani osebe, za katero obstaja utemeljen sum, da izvaja neupravičen odjem toplote.
(3)
Če trajanje neupravičenega odjema ni mogoče ugotoviti, se neupravičen odjem toplote obračuna od zadnjega odčitka merilne naprave s strani distributerja toplote. V primeru, da zadnjega odčitka merilne naprave ni bilo mogoče pridobiti, je dokazno breme o trajanju neupravičenega odjema na strani osebe, ki izvaja neupravičen odjem toplote.
(4)
Če ni mogoče ugotoviti količin neupravičeno odvzete toplote, se količina toplote določi v skladu z 91. členom tega akta, pri čemer se uporabi podatke iz primerljivega obračunskega obdobja oziroma iz primerljive druge stavbe, z upoštevanjem najvišjega faktorja odjema toplote (Y=1).
(5)
Vsak neupravičen odjem toplote, odstranitev oziroma poškodovanje pečata merilne naprave oziroma njenih sestavnih delov se praviloma prijavi organom pregona in energetskemu inšpektorju.