Uredba o izvajanju gozdarskih intervencij iz strateškega načrta Republike Slovenije za obdobje 2023–2027

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

delo v gozdu pomeni sečnjo in spravilo gozdnega drevja;

protipožarna infrastruktura je infrastruktura, namenjena varovanju naravnega okolja pred požari na območjih gozdov z zelo veliko in veliko stopnjo požarne ogroženosti oziroma za gašenje v večjem požarno ogroženem prostoru v skladu s pravilnikom, ki ureja protipožarno infrastrukturo. Protipožarna infrastruktura so protipožarne preseke, protipožarne steze, protipožarni zidovi, prostor za izvenletališko pristajanje helikopterjev ter namensko urejeni vodni viri oziroma mesta za oskrbo helikopterjev, gasilskih vozil in gasilcev z vodo za gašenje, kot so vodno zajetje, kal, hidrant;

protipožarne preseke so gozdne prometnice za potrebe varovanja naravnega okolja pred požari v skladu s pravilnikom, ki ureja gradnjo gozdnih prometnic;

protipožarna steza je steza, široka do 0,60 m, ki zagotavlja predvidene premike gasilskih moštev po težko prehodnem terenu in se povezuje s protipožarno ali javno infrastrukturo višjega reda. Protipožarna steza ima enake tehnične lastnosti kot pešpot v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov;

protipožarni zid je suhi zid oziroma suhozid, ki je visok 0,8 m in širok 0,4 do 0,8 m. Namenjen je preprečevanju širjenja talnih požarov. Gradnja protipožarnih zidov obsega ročno pridobivanje kamenja in graditev zidu;

prostor za izvenletališko pristajanje helikopterjev je območje za izvedbo izvenletališkega pristanka in vzleta helikopterja, ki ni letališče, vzletišče ali heliport in ga vodja helikopterja ali zemeljski asistent lahko izbere za pristanek in vzlet helikopterja v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje izvenletaliških pristankov in vzletov helikopterjev. Prostor mora imeti površino najmanj 2.500 m2, pri čemer mora biti najmanjša širina prostora 40 m;

vodno zajetje je večje vodno zajetje s prostornino najmanj 15.000 m3, ki omogoča zajetje vode za gašenje tudi v najbolj sušnem obdobju (neizčrpen vodni vir);

neizčrpen vodni vir so naravni in umetni vodni viri za gašenje, kot so reke, potoki, jezera, ribniki, morje, vodnjaki in vodna zajetja. Neizčrpen vodni vir mora izpolnjevati naslednji zahtevi:

na podlagi podatkov o 100-letnih vodah mora biti potrjeno, da vodni vir tudi v najbolj sušnem obdobju v zadnjih 100 letih zagotavlja načrtovano količino vode in

mora imeti vodno soglasje v skladu z zakonom, ki urejajo vode, o uporabi neizčrpnega vodnega vira;

kal je plitva kotanja na kraških tleh, kjer se zbira deževnica. Voda ne pronica v podzemlje, ker ima kal dno prekrito z neprepustno plastjo gline, ilovice ali je drugače zatesnjen. Kal ima prostornino najmanj 300 m3;

hidrant je naprava na vodovodnem omrežju, ki zagotavlja večje količine vode za gašenje požarov;

protipožarno vzdrževanje je odstranitev žive in mrtve vegetacije za zagotovitev ustreznega horizontalnega in vertikalnega prekinjenega prostora med gozdnimi sestoji ob protipožarnih presekah, protipožarnih stezah in s protipožarnih zidov;

ureditev gozdnih cest sta gradnja in rekonstrukcija gozdnih cest;

ureditev gozdnih vlak so gradnja, rekonstrukcija in priprava gozdnih vlak;

protierozijsko vzdrževanje gozdnih vlak je izdelava prečnih, vzdolžnih jarkov ter protierozijskih objektov na obstoječih gozdnih vlakah, ki zagotavljajo odvodnjavanje, s čimer preprečimo vodno erozijo tal.