30. člen
(odbitek ali vračilo DDV)
(1)
Davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije in uporablja posebno ureditev iz tega podpoglavja v Sloveniji, nima pravice do odbitka DDV v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDDV-1, lahko pa uveljavlja vračilo zneskov DDV, ki jih plača v Sloveniji v zvezi z opravljenimi storitvami, zajetimi v tej posebni ureditvi, v skladu s 74.i členom ZDDV-1 ne glede na točko a) drugega odstavka in šesti odstavek 74.i člena ZDDV-1.
(2)
Davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije in uporablja posebno ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti, v skladu z 2. oddelkom 6. poglavja XII. naslova Direktive 2006/112/ES v drugi državi članici, lahko uveljavlja vračilo zneskov DDV, ki jih plača v Sloveniji v zvezi z opravljenimi storitvami, zajetimi v tej posebni ureditvi, v skladu s 74.i členom ZDDV-1 ne glede na točko a) drugega odstavka in šesti odstavek 74.i člena ZDDV-1.
(3)
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev v kateri koli državi članici in v Sloveniji opravlja tudi dejavnosti, ki niso zajete v tej posebni ureditvi in za katere se mora identificirati za namene DDV, odbije zneske DDV, ki jih plača v Sloveniji, povezane z obdavčljivimi dejavnostmi, za katere se uporablja ta posebna ureditev, v obračunu DDV, ki ga mora predložiti v skladu s 87. členom ZDDV-1 in 18. členom tega pravilnika.
(4)
Davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije nabavi blago ali storitve za namene dejavnosti, zajete v posebni ureditvi v skladu z 2. oddelkom 6. poglavja XII. naslova Direktive 2006/112/ES, v katero je vključen v drugi držav članici, uveljavlja pravico do vračila DDV, ki ga je plačal ob nabavi blaga oziroma storitev ali ob uvozu blaga, v skladu s 74.i členom ZDDV-1, ne glede na točko a) drugega odstavka in šesti odstavek 74.i člena ZDDV-1.