Nalaganje dokumenta...
Zakon o ratifikaciji pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko
OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 6-33/1993, stran 248 DATUM OBJAVE: 7.5.1993
RS (mednarodne) 6-33/1993
33. Zakon o ratifikaciji pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko
Na podlagi prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko
Razglašam Zakon o ratifikaciji pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. marca 1993.
Št. 0100-55/93
Ljubljana, dne 2. aprila 1993.
Predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O RATIFIKACIJI POGODBE O PRIJATELJSTVU IN SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MADŽARSKO
O RATIFIKACIJI POGODBE O PRIJATELJSTVU IN SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MADŽARSKO
1. člen
Ratificira se pogodba o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko, podpisana v Budimpešti 1. decembra 1992.
2. člen
Pogodba se v izvirniku v slovenskem in madžarskem jeziku glasi:
POGODBA
o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko
o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko
Republika Slovenija in
Republika Madžarska
zavedajoč se prijateljstva, ki povezuje njuni državi in naroda,
ob upoštevanju zgodovinskih sprememb v Evropi,
v prepričanju o nujnosti svojega prispevanja k evropskemu in mednarodnemu miru,
prizadevajoč si, da s pomočjo razvijanja in uporabe mehanizmov sodelovanja v Evropi tudi sami prispevata k uspehu pobud za preprečevanje razdeljenosti Evrope in katerih cilj je ustvariti demokratično, mirno in enotno Evropo,
zavedajoč se pomena, ki ga ima sklenitev sporazuma o pridruženem članstvu med Republiko Madžarsko in Evropsko skupnostjo oziroma polnopravno članstvo, po drugi strani pa tudi pomena podobnih namer Republike Slovenije,
prizadevajoč si tudi v prihodnosti za razvijanje sodelovanja in za njegovo poglabljanje na vseh področjih,
sta se sporazumeli:
1. člen
Državni pogodbenici bosta svoje stike oblikovali v duhu prijateljstva in bosta nove možnosti, kijih omogočajo spremembe v Evropi, izkoristili za poglobitev teh stikov.
Državi pogodbenici si bosta prizadevali za takšno Evropo, ki bo spoštovala človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravicami manjšin, temeljna načela demokracije in pravne države, kjer bodo meje zaradi vzajemnega razumevanja ter odprave gospodarskih in socialnih razlik izgubile svojo ločevalno naravo.
2. člen
Državi pogodbenici bosta pri oblikovanju svojih stikov in glede vprašanj miru, varnosti in sodelovanja v Evropi upoštevali tale temeljna načela:
Najpomembnejši cilj njune politike je ohranjanje miru, krepitev stabilnosti in učinkovito preprečevanje oboroženih spopadov in vseh vrst vojn.
Državi pogodbenici bosta delovali v skladu z mednarodnim pravom, predvsem z Ustanovno listino Združenih narodov, s helsinško Sklepno listino, sprejeto 1. avgusta 1975, s pariško Listino o novi Evropi, sprejeto 21. novembra 1990, ter z drugimi dokumenti Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Državi pogodbenici potrjujeta, da se bosta vzdržali nasilja zoper ozemeljsko nedotakljivost ali politično neodvisnost druge države pogodbenice ali takšnih groženj, ki iz kakršnih koli razlogov niso v skladu s cilji Ustanovne listine Združenih narodov ali helsinške Sklepne listine.
Državi pogodbenici imata, narodne manjšine za naravni povezovalni most in sta prepričani, da je njihov prispevek k življenju njune družbe dragocen.
Državi pogodbenici bosta v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi nastopili zoper totalitarizem, rasno sovraštvo, sovraštvo med posameznimi etničnimi skupinami, antisemitizem in sovraštvo do tujcev, zapostavljanje manjšin ter preganjanje zaradi verskih ali ideoloških razlogov.
3. člen