Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izterjevalec kot pooblaščena uradna oseba izvaja postopke davčne izvršbe v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2)
Pri opravljanju davčne izvršbe ima izterjevalec pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, ter pravico pregledati naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo davčno izvršbo.
(3)
Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je dolžnik določil kot svoj sedež oziroma poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
(4)
V primeru, da izterjevalec v poslovnih prostorih oziroma prostorih, kjer se opravlja dejavnost in služijo za njeno izvajanje, ne najde predmetov, iz katerih bi se s prodajo ali drugačnim unovčenjem lahko poplačal dolg, sme vstopiti na zemljišče dolžnika in v stanovanjske in druge prostore dolžnika, kjer se pričakuje, da se nahajajo premičnine, iz katerih bi se dolg lahko poplačal.
(5)
Za vstop v stanovanje in druge neposlovne prostore ter na zemljišče z namenom, da se zarubijo predmeti, iz katerih naj se poravna dolg, je potrebno predhodno pridobiti odločbo pristojnega sodišča v skladu z določbami zakona o prekrških, ki urejajo hišno preiskavo.
(6)
Pri opravljanju davčne izvršbe ima izterjevalec pravico pregledati listine, ki dokazujejo pravni status dolžnika ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb.
(7)
Izterjevalec ugotavlja identiteto iz šestega odstavka tega člena tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(8)
Izterjevalec sme zaradi identifikacije, rubeža in prodaje posneti stanje vrednostnih papirjev, premičnega premoženja in nepremičnin, tako da jih fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih podatkov.
(9)
Izterjevalec mora pred začetkom uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje oziroma vizualno snemanje iz osmega odstavka tega člena s tem seznaniti dolžnika oziroma njegovega pooblaščenca.
(10)
Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepi iz osmega odstavka tega člena lahko izvajajo brez seznanitve dolžnika, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe, o čemer se naredi uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o datumu in kraju fotografiranja oziroma snemanja. Fotografije in posnetki, pridobljeni na tak način, se lahko uporabijo kot dokaz v davčnem postopku.
(11)
Oseba, ki je imenovana na delovno mesto izterjevalca, mora v enem letu od razporeditve na to delovno mesto opraviti poseben izpit za izterjevalca. Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(12)
Oseba, ki je imenovana na delovno mesto izterjevalca, ne more samostojno opravljati dela izterjevalca, dokler ne opravi posebnega izpita.
(13)
Za opravljanje nalog izvajanja postopkov davčne izvršbe iz pristojnosti carinske službe lahko Generalni carinski urad pooblasti osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali z drugim predpisom imenovane za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje za izterjevalca po tem zakonu in na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.«.