(1)
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razlogov nesposobnosti v skladu z zakonom, je dolžan izplačati delavcu odpravnino v višini 1/3 delavčeve povprečne mesečne plače, ki jo je prejel ali bi jo prejel, če bi delal, za vsako leto dela pri delodajalcu. Osnova za izračun odpravnine je plača delavca v zadnjih 3 (treh) mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, za vsako leto dela pri delodajalcu. V ostalih primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pripada delavcu odpravnina v skladu z zakonom.
(2)
Višina odpravnine ne sme presegati 14-kratnika osnove iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3)
V primeru, ko delavec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov sprejme ponudbo za neustrezno delo in nižjo osnovno plačo, mu pripada sorazmerni del odpravnine. Sorazmerni del odpravnine predstavlja razliko med odpravnino, izračunano na podlagi delavčeve prejšnje plače, in odpravnino na podlagi njegove plače na neustreznem delu. Delodajalec je dolžan delavcu plačati sorazmerni del odpravnine pred nastopom dela na neustreznem delovnem mestu.