13. člen
(izvedba revizijskih postopkov)
(1)
Ključni revizijski partner mora izvesti ustrezne postopke, ki bodo dali zadostne in ustrezne dokaze v podporo sklepu o sprejemljivem zagotovilu ter bodo odražali ustrezen odziv na ocenjena tveganja.
(2)
Pred izvedbo revizijskih postopkov, povezanih z ustreznostjo sodil za delitev in pravilnostjo njihove uporabe, mora preveriti, ali je sodila za delitev sprejel in potrdil ustrezen organ nadzora naročnika, ter če je to primerno, pristojni regulatorni organ.
(3)
V primeru prvega pregleda ustreznosti sodil za delitev (prvi posel dajanja zagotovil ali sprememba sodil) morajo revizijski postopki dati zadostne in ustrezne dokaze predvsem o:
-
spoštovanju področne zakonodaje, ki ureja dejavnost, ki ji pripada naročnik in ki že tudi opredeljuje ustrezna sodila;
-
odobrenosti (notranji oziroma zunanji) sodil, ki so predmet pregleda;
-
tem, da sodila temeljijo na računovodskih načelih;
-
tem, da sodila temeljijo na aktivnostih, ki povzročajo gospodarske kategorije;
-
tem, da aktivnosti iz prejšnje alineje ni mogoče določiti in da sodila za delitev gospodarskih kategorij temeljijo na deležih neposrednih stroškov;
-
pravilnosti izračunov na podlagi ključev za razporeditev posrednih stroškov na posamezne dejavnosti;
-
primernosti razlogov za spremembo (v primeru spremembe sodil);
-
preveritvi revizijskih postopkov, ki jih je izvedel predhodni revizor v zvezi s pregledom ustreznosti sodil.
(4)
V primeru pregleda ustreznosti sodil za delitev, ko se ta glede na predhodno leto niso spremenila, morajo revizijski postopki dati zadostne in ustrezne dokaze o tem:
-
da ni dejavnikov, ki bi povzročili spremembo v vrsti, obsegu in strukturi dejavnosti naročnika, ki bi imele za posledico potrebo po spremembi sodil za delitev;
-
da ni bilo sprememb v strukturi sredstev, ki jih naročnik uporablja pri posamezni dejavnosti;
-
da ni bilo sprememb v računovodskem in informacijskem sistemu, ki podpira uporabo sodil;
-
da ni bilo sprememb v zakonodaji, ki bi vplivala na ustreznost sodil za delitev.
(5)
V primeru pregleda pravilnosti uporabe sodil za delitev morajo revizijski postopki, ki so lahko izvedeni tudi na izbranem vzorcu in temeljijo na oceni tveganj pomembno napačne navedbe ter odražajo lastnosti proučevane populacije, dati zadostne in ustrezne dokaze o:
-
skladnosti uporabe sodil za delitev z internimi pravili oziroma sklepom organa vodenja in nadzora;
-
vzpostavitvi primernega sistema stroškovnega računovodstva;
-
učinkovitosti in delovanju notranjih kontrol pri razporejanju stroškov na posamezne dejavnosti, ki jih družba opravlja in za katere mora voditi ločene računovodske evidence;
-
pravilnosti vgrajenih podatkov o sodilih in postopke o razporejanju stroškov v informacijskem sistemu.
(6)
Ključni revizijski partner glede na oceno tveganja pomembno napačne navedbe v informacijah o obravnavani zadevi določi dovolj velik vzorec, na podlagi katerega bo preveril ustreznost sodil za delitev in pravilnost njihove uporabe.
(7)
Zakonsko zahtevana razkritja o sodilih ali računovodskih izkazih po dejavnosti običajno niso del posla dajanja zagotovila po tem stališču, temveč sodijo v okvir revizije računovodskih izkazov.