(1)
V zvezi z izumi osebja družbe družba uporabi pravila nemškega zakona o izumih zaposlenih (Gesetz über Arbeitnehmer- erfindungen – ArbnErfG). Če se družba ne odloči za prijavo patenta v eni ali več državah, lahko s privolitvijo družbe zaposleni, ki je avtor izuma, zaprosi za takšno zaščito v svojem imenu, na svoje stroške in v svojo korist.
(2)
V zvezi z izumi osebja, ki ga na delo v družbo napoti družbenik, med opravljanjem njihovega dela pri družbi, se uporabljajo naslednje določbe:
a)
Družbenik pošiljatelj je lastnik vseh pravic za izume, katerih avtorji so izključno napoteni zaposleni, ob upoštevanju zakonodajnih ali pogodbenih določb, ki veljajo za izume zaposlenih. Družbenik pošiljatelj ima pravico, da v vsaki državi prijavi v svojem imenu, na svoje stroške in v svojo korist patente, potrebne za zaščito takšnih izumov. Družba in drugi družbeniki imajo pravico do uporabe izuma v raziskovalne namene brez plačila in pravico do licence za namene, ki niso raziskovalni, pod poštenimi in razumnimi pogoji. Poleg tega družbenik, ki je lastnik pravic, na zahtevo drugega družbenika vsaki fizični ali pravni osebi v državi ali državah družbenikov ne zavrne podelitve licence za namene, ki niso raziskovalni, pod poštenimi in razumnimi pogoji. S pogodbami med posameznimi družbeniki in družbo ali s sklepom sveta se lahko določijo posamezni izumi, glede katerih družbenik ni zavezan podeliti licence družbi, drugim družbenikom ali na zahtevo drugega družbenika vsaki fizični ali pravni osebi v državi tega družbenika.
b)
Družba prejme delež neto donosa od vseh licenc, ki jih podeli lastnik pravic za namene, ki niso raziskovalni, pri čemer se omenjeni delež določi ob upoštevanju, koliko sta k izumom prispevala družba in napoteni posameznik.
c)
Kadar se vlagajo zahteve za pravice intelektualne lastnine in ob podeljevanju licenc, se ob dvomih družba in družbeniki posvetujejo in vzdržijo dejanj, ki bi škodovala družbi ali družbenikom.
d)
Družba je edini lastnik vseh pravic za izume, ki so jih izumili zaposleni, ki jih je družbenik napotil na delo kot del stvarnega vložka za ustanovitev družbe, skupaj z zaposlenimi družbe ali skupaj z zaposlenimi, ki so jih na delo napotili drugi družbeniki kot del stvarnih vložkov za ustanovitev družbe.
e)
Skupni izumi napotenih zaposlenih dveh različnih družbenikov pripadajo obema partnerjema, ki se za vsak primer posebej sporazumeta o delitvi in skupnem izkoriščanju izuma. Za takšne izume veljajo določbe pododstavka a).
f)
Razen kadar pogodba ne določa drugače, je družba edini lastnik vseh pravic za skupne izume zaposlenih, ki jih je napotil družbenik, in osebja družbe ali zaposlenih, ki jih je na delo napotil drugi družbenik kot del svojega stvarnega vložka za ustanovitev družbe.
(3)
V zvezi s skupnimi izumi osebja družbe z osebjem družbenika, ki ni napoteno na delo v družbo, ti izumi pripadajo obema partnerjema, ki se za vsak primer posebej sporazumeta o delitvi in skupnem izkoriščanju izuma. Ta sporazum mora upoštevati določbe iz drugega odstavka.