V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– daljinsko ogrevanje: je izbirna lokalna gospodarska
javna služba, ki obsega
distribucijo in dobavo toplote ali
hladu iz omrežij za distribucijo,
ki se uporablja za ogrevanja ali
hlajenje prostorov ter za pripravo
sanitarne vode;
– distribucija toplotne je prenos tople vode, vroče vode,
energije: pare ali hladu po distribucijskem
omrežju;
– distribucijsko omrežje: je omrežje za prenos tople vode,
vroče vode, pare ali hladu,
katerega predstavlja sistem
povezanih naprav, ki so namenjene
distribuciji energije do
priključnega voda oziroma do
odjemnega mesta;
– distributer toplote: je izvajalec dejavnosti
daljinskega ogrevanja;
– dostop: uporaba distribucijskega omrežja
za odjem ali oddajo dogovorjene
količine toplote v dogovorjenem
časovnem obdobju;
– glavni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje več
kot eno stavbo;
– hišna postaja: je del toplotne postaje, namenjen
prenosu toplote od priključne
postaje na interne toplotne
naprave odjemalca toplote;
– interne toplotne so instalacije, ki zagotavljajo
naprave: ustrezne bivalne in delovne
razmere v stavbi. Priključene so
na hišno postajo in se uporabljajo
za različne vrste ogrevanja:
radiatorsko, konvektorsko in talno
ogrevanje, toplo-zračno ogrevanje
in prezračevanje, klimatizacijo
prostorov, pripravo sanitarne
tople vode, idr.;
– merilna naprava je: – merilnik toplotne energije na
odjemnem mestu, ki meri dobavljeno
toploto neposredno in na katerem
se odčita količina, ki je osnova
za obračunavanje dobavljene
toplote odjemalcem toplote;
– vodomer na merilnem mestu, ki
meri toploto posredno z merjenjem
porabe količine vode za sanitarno
toplo vodo in na katerem se odčita
količina, ki je osnova za
obračunavanje dobavljene toplote
za ogrevanje sanitarne tople vode;
– obračunska moč: je zakupljena in nastavljena moč
na toplotni postaji odjemalca
toplote, ki je lahko enaka ali
manjša od priključne moči toplotne
postaje, določene s projektno
dokumentacijo. Obračunska moč se
potrdi z zapisnikom ob nastavitvi
v toplotni postaji s strani
pooblaščene osebe distributerja
toplote;
– odjemalec toplote: je vsaka fizična ali pravna oseba,
kateri distributer toplote na
podlagi pisne pogodbe dobavlja
toplo vodo, vročo vodo, paro ali
hlad po distribucijskem omrežju.
Odjemalec toplote je lahko tudi
skupina fizičnih ali pravnih oseb,
ki so priključene na skupno
odjemno mesto;
– odjemno mesto: je točka v toplotni postaji, kjer
distributer toplote pod pogoji za
dobavo in odjem toplote omogoča
priključitev na distribucijsko
omrežje in kjer odjemalec toplote
prevzema dobavljeno energijo;
– prevzemno mesto: je točka na distribucijskem
omrežju, v kateri distributer
toplote na podlagi pogodbe z
uporabnikom prevzame v
distribucijo dogovorjene količine
toplotne energije;
– priključitev: je izvedba fizične povezave
priključnega voda distribucijskega
omrežja na distribucijsko omrežje;
– priključna moč: je nazivna moč internih toplotnih
naprav odjemalca toplote, določena
s projektno dokumentacijo, v
skladu s sistemskimi obratovalnimi
navodili in s tehničnimi zahtevami
distributerja toplote o
priključitvi na distribucijsko
omrežje;
– priključna postaja: je del toplotne postaje, kjer
odjemalec toplote prevzame
pogodbeno količino toplote. Na eno
priključno postajo je lahko
priključenih več hišnih postaj;
– priključni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje
posamezno stavbo in poteka od
priključnega odcepa na glavnem
vodu do toplotne postaje;
– toplotna postaja: je vezni člen med toplotnim
omrežjem (vključno s priključnim
vodom) in internimi toplotnimi
napravami odjemalca toplote.
Sestavljena je iz priključne in
hišne postaje in s svojim
delovanjem uravnava dobavo toplote
v interne toplotne naprave.
– uporabnik: pravna ali fizična oseba, ki iz
distribucijskega omrežja odjema
ali oddaja toploto v
distribucijsko omrežje;
– varnostni pas je območje širine 1,0 metra na
distribucijskega omrežja: vsako stran zunanjega gabarita
elementov distribucijskega
omrežja.