TFL Vsebine / TFLGlasnik

Spolno kazensko pravo je posebno področje kazenskega prava. Odraža temelje vsakokratne družbene ureditve in odnos med različnimi družbenimi skupinami z vidika spola (moški, ženske, razno- in istospolno usmerjeni, transseksualci oziroma arhaično »spolovirci«). Ker po vsebini močno posega v intimna razmerja med posamezniki – represivno jih varuje, pa tudi omejuje – je zelo čustveno nabito. Vse to zagotavlja predstavnikom pravosodja (sodnikom, tožilcem, odvetnikom), raziskovalcem, pedagogom ter študentom, ki se s tem področjem ukvarjajo, še dodaten izziv. Značilnost zakonodajnega urejanja spolnokazenskih vsebin je tudi pogosto postroženje državne represije kot odziv na aktualne dogodke in družbena gibanja, kot so gibanje #MeToo. Ali se zaradi incidenta v Dornavi obeta postroženje sankcije za kaznivo dejanje nagovarjanja osebe, mlajše od 15 let, k srečanju (173.a člen Kazenskega zakonika – KZ-1²)?³

Monografija Spolno kazensko pravo: od starega veka do današnjega kazenskopravnega obvladovanja spolnosti, ki je izšla pri založbi Uradni list, je izjemno znanstveno delo, ki te izzive izvrstno obravnava in bo zato strokovnjakom pri delu v veliko pomoč, zanimiva pa je tudi za druge pravnike in laike. Ta monografija ne prinaša zgolj teoretičnega pregleda, temveč skozi analitični pristop ponuja tudi praktične rešitve za obravnavo ključnih vprašanj spolnosti v pravnem kontekstu. Napisana je v lepem jeziku, z jasno in preprosto predstavljenimi pravnimi pojmi.

Knjiga je strukturirana v pet obsežnih poglavij, ki so med seboj tematsko povezana in sistematično vodijo bralca od splošnega pregleda do specifičnih problematik. Glavni soavtor drugega zgodovinskega poglavja in zgodovinskih podpoglavij v drugih poglavjih je as. dr. Vid Žepič, soavtor pa prof. dr. Damjan Korošec. Soavtorja tretjega in petega poglavja monografije sta zadnje navedeni in doc. dr. Sabina Zgaga Markelj. Četrto poglavje je dr. Sabina Zgaga Markelj napisala sama.

V uvodnem delu monografije so predstavljeni temeljni pojmi, struktura monografije, ciljna publika ter raziskovalne metode in pojmi. Sledijo štiri poglavja:

1. zgodovinski del;
2. predstavitev glavnih problemskih sklopov sodobnega spolnega kazenskega prava (naojobširnejši del);
3. mednarodnopravni vidiki; in
4. sklepno poglavje o položaju spolnega kazenskega prava v Sloveniji.

Monografijo krasijo fotografije antičnih in srednjeveških del, ki ponazarjajo posamezne spolnopravne institute iz zgodovinskega konteksta.

Zgodovinski pregled se začne pri starih orientalskih pravih ter se prek judovsko-krščanskega, grškega in rimskega pravnega izročila, kanonističnega novoveškega in razsvetljenskega kazenskega prava nadaljuje do ureditev v Habsburški monarhiji, Jugoslaviji in v povojni Nemčiji. Iz v monografiji opisanih primerov je razvidno, kako so religija, družbene norme in politični interesi oblikovali zakonodajo, povezano s spolnostjo. Opozorilo avtorjev, da tudi trenutne točke razvoja spolnega kazenskega prava in številnih njegovih zdajšnjih problemov ni mogoče razumeti brez poznavanja izrazitih zgodovinskih nihanj v spolni morali posameznih kultur, je na mestu. Prav s tega vidika je monografija posebej dragocena. Na primer, nedavno je odmeval primer detomora v Avstriji, ki bi bil lahko umor iz časti. Starša umorjene deklice, po narodnosti Turka, nista bila poročena, otrok pa naj v skupnosti ne bi bil zaželen.⁴ V monografiji je pojasnjeno, da je kazensko pravo že v času Sumercev varovalo spolno čast ženske, s tem pa je dejansko varovalo očetovo ali moževo oblast nad hčerjo ali ženo. Za prešuštvo in posilstvo svobodne device je bila zagrožena smrtna kazen.

Šele po več tisočletjih tovrstnih inkriminacij je na primer Zvezna republika Nemčija z Zakonom za reformo kazenskega prava (Gesetz zur Reform des Strafrechts – 1. StrRG) z dne 25. junija 1969 dekriminalizirala zapeljevanje v zunajzakonsko spolnost. Še Kazenski zakon za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, sprejet leta 1930, je temeljil na varstvu javne morale v spolnih odnosih. Ščitil je predvsem družino, iz katere naj izhaja »na duhu in telesu krepak nov zarod«, ter določa posebno kazenskopravno varstvo neomadeževanih devic, ki se jih ni smelo »spriditi«. Šele v zadnjih desetletjih je kot objekt kazenskopravnega varstva priznana spolna samoodločba posameznika, ne pa več spolna čast ženske, namenjena ohranitvi družine, zakonske zveze in drugih tradicionalnih družbenih institucij. Ni nenavadno, da nam v tako kratkem času niti na evropskih tleh še ni uspelo povsem izkoreniniti starejših radikalno-konservativnih nazorov, ki v nekaterih družbah še vedno prevladujejo.

V monografiji je predstavljen tudi razvoj kazenskopravnega odnosa do istospolnih partnerjev. Preberemo lahko, da je bila homoseksualnost v tradicionalni družbi kazensko preganjana. Šteli so, da krni institut družine in da pomeni »razmetavanje semena«, ki bi bilo lahko koristno porabljeno za zaploditev otroka. Nemška demokratična republika je prva dekriminalizirala istospolnost, rekoč, da so tudi homoseksualni moški del socialistične družbe, nemško Zvezno ustavno sodišče pa je še dolgo vztrajalo pri potrebi po kriminalizaciji takih ravnanj kot nenravnih. Tako različen razvoj je logičen, saj tradicionalna družina v socialističnih družbah ni bila tako varovana kot na zahodu. Zahodne, nesocialistične države, so tudi dlje časa vztrajale z različno obravnavo posilstva v družini in zunaj nje, obe vrsti kaznivega dejanja pa sta bili na ozemlju Slovenije izenačeni že z uveljavitvijo Kazenskega zakonika Socialistične republike Slovenije z dne 1. julija 1977, celo pred vsemi drugimi deli takratne Jugoslavije. Monografija zelo pregledno in zanimivo predstavi tudi druge zgodovinske spolno-kazenske institute, kot so na primer nečistovanje, »bludne radnje« in sodomija.

Tretje poglavje je osredotočeno na sodobne probleme spolnega kazenskega prava. Ta del knjige je zelo pomemben, saj obravnava konkretna vprašanja, kot so opredelitve spolnega nasilja, posilstva, trgovanja z ljudmi za spolno izkoriščanje in novih oblik kaznivih dejanj, ki jih prinašajo moderne tehnologije, kot so maščevalna pornografija in kibernetsko nadlegovanje. Avtorja poudarjata, da je dosežek sodobne družbe, da ni več pomembno, ali je posamezno spolno ravnanje nenormalno, nemoralno, nenaravno, protinaravno oziroma nečisto. Kazenskopravno se sankcionira samo ravnanje, ki dovolj grobo in splošno ne-sprejemljivo prizadene svobodo drugega. Gre za varstvo človeka pred spolnim ravnanjem drugih, ob ustavnopravno priznani pravici odločanja, če, kako, kdaj in s kom se bo posameznik spolno razvijal (spolna samoodločba). Na področju spolnosti je tako zelo izrazit pojav vsesplošnega odvračanja od spolne morale same po sebi kot kazenskopravne dobrine inkriminacij ob hkratni krepitvi avtonomije človeka. S tega vidika avtorja vsebinsko napolnita sodobne spolnokazenske opredelitve, kot so spolno prisiljenje, posilstvo, prisilitveno ravnanje, neprisilitvene inkriminacije, spolno občevanje in s spolnim občevanjem kazenskopravno izenačeno ravnanje. Monografija celostno obravnava spolno zlorabo polnoletnih nemočnih oseb, zlorabo položaja ali odvisnosti pri polnoletnih žrtvah ter spolno ravnanje z otroki in soočenje otrok s tujo spolnostjo. Podrobno so opisani tudi ekshibicionizem, spolno tajenje (angl. stealthing) in spolno zalezovanje. Avtorja temeljito obravnavata tudi v globalnem svetu zelo pomembna vprašanja jurisdikcije slovenskih sodišč. Institute proučita ob upoštevanju številnih primerjalnopravnih ureditev – nemške, avstrijske, hrvaške, španske, ureditve Bosne in Hercegovine ter Republike srbske in srbske, črno-gorske, poljske, francoske in finske.

Poseben poudarek je na Zakonu o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1H),⁵ do katerega sta avtorja upravičeno zelo kritična. V monografiji je obširno pojasnjeno, zakaj gre pri inkriminaciji nemanipulativnostnega enoaktnega spolnega kaznivega dejanja za posilstvo za modno politično ideologijo, ki primerjalnopravno gledano spada v vrh radikalnosti.

»Novo slovensko kazensko pravo postaja do medosebne človeške spolnosti rezervirano, skeptično, sumničavo, celo zavrnilno, pravzaprav sovražno nastrojeno na najbolj načelni možni ravni, kar ni nujno moderno in še manj napredno.«

Opombe:

¹ (15. 12. 2024).

² Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23.

³ 24ur zvečer: »Zakon poskusa nagovarjanja otrok ne inkriminira«, v: 24ur.com, 26. november 2024, (3. 12. 2024).

⁴ D. K.: Krute podrobnosti smrti novorojenčice na Dunaju: Sumijo, da je bila žrtev umora iz časti, v: Svet24, 25. november 2024; (2 12. 2024).

⁵ Uradni list RS, št. 95/21.

Celoten članek je dostopen za naročnike!