TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v I/4. točki izreka spremeni, v I/5. točki izreka pa delno spremeni tako, da se v tem delu glasi:

" "I/4. Ugotovi se, da je med tožečo stranko in drugo toženo stranko z dnem 19. 7. 2025 delovno razmerje prenehalo nezakonito."

"I/5. Druga tožena stranka je dolžna tožečo stranko v roku 15 dni pozvati na delo." ";

- razveljavi in vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje:

- v delu I/1. točke izreka, ki se nanaša na zahtevek, da je od 19. 7. 2025 dalje tožeča stranka v delovnem razmerju z drugo toženo stranko, na delovnem mestu VTV, za poln delovni čas,

- v delu I/2. točke izreka, ki se nanaša na zahtevek, da od 19. 7. 2025 dalje obstoji med tožečo stranko in drugo toženo stranko pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, za poln delovni čas, za delovno mesto "voznik tovornih vozil (VTV)", za osnovno plačo delovnega mesta VTV, povečanega za 4. stopnjo fleksibilnosti in usposobljenosti ter povečano za vse dodatke po podjetniški kolektivni pogodbi druge tožene stranke,

- v delu I/3. točke izreka, ki se nanaša na zahtevek, da je druga tožena stranka dolžna za čas od 19. 7. 2025 dalje tožeči stranki priznati vse pravice iz delovnega razmerja oziroma vse pravice po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto "VTV", v polnem delovnem času, vključno z obračunom vsakokratnih mesečnih plač (v višini 1.000,00 EUR bruto), plačilom davkov in prispevkov ter izplačilom neto razlik plač, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vseh neto zneskov pa do plačila, ter tožečo stranko prijaviti v vsa zavarovanja (pokojninsko, zdravstveno, starševsko, za brezposelnost, dodatno pokojninsko zavarovanje pri KAD d.d. ali drugem izvajalcu), vključno z vpisom delovne dobe v matično evidenco ZPIZ,

- v delu I/5. točke izreka, ki se nanaša na zahtevek, da je druga tožena stranka dolžna za čas od 19. 7. 2025 dalje priznati tožeči stranki vse pravice po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto "VTV", v polnem delovnem času, vključno z obračunom vsakokratnih mesečnih plač (v višini 3.500,00 EUR bruto), plačilom davkov in prispevkov ter izplačilom neto plač, regresa in vsakoletne trinajste plače, ter tožečo stranko prijaviti v vsa zavarovanja (pokojninsko, zdravstveno, starševsko, za brezposelnost, v dodatno pokojninsko zavarovanje pri KAD d.d. ali drugem izvajalcu), vključno z vpisom delovne dobe v matično evidenco ZPIZ,

- glede I/7. točke izreka,

- glede II. točke izreka v delu, ki se nanaša na stroške tožeče stranke.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Druga tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Delo preko agencije za zagotavljanje začasnega dela pri istem podjetju uporabniku ne sme postati stalen položaj delavca, zaposlenega pri agenciji. Judikat C-232/20 ponuja nekaj izhodišč, ki so v pomoč presoji stalnega oziroma začasnega položaja agencijskega delavca. Država članica lahko npr. v nacionalnem pravu določi natančno trajanje, po preteku katerega napotitve ni več mogoče šteti za začasno. Če takega trajanja ne določi (kar velja tudi za ureditev v ZDR-1), ga mora določiti nacionalno sodišče v vsakem primeru posebej in glede na vse upoštevne okoliščine, ki zajemajo zlasti posebnosti sektorja. Indic za zlorabo napotitve je npr., če napotitve delavca, zaposlenega pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, v isto podjetje uporabnika pripeljejo do trajanja dela v tem podjetju, ki je daljše od tistega, ki ga je glede na vse upoštevne okoliščine, ki zajemajo zlasti posebnosti sektorja, mogoče razumno šteti za začasno v smislu Direktive.

Opredelitev tretje in prve toženke kot tožnikove dejanske delodajalke bi bila ustrezna le, če bi tožniku res zagotavljali začasno delo pri uporabnikih. Ker temu ni bilo tako, je treba zlorabo, kakršna je bila ugotovljena v tem sporu, pravilno (in tudi pravično) pravno sanirati tako, da se za dejansko delodajalko tožnika šteje že od samega začetka uporabe njegovega dela dalje druga toženka.