Sklep o podrobnejši vsebini določb zavarovalne pogodbe

Zavarovalne pogodbe pri katerih zavarovalec prevzema naložbeno tveganje (21. točke drugega odstavka 2. člena ZZavar) in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana z vrednostjo enot premoženja investicijskih skladov, morajo določati:

zneske, oziroma način obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti v primeru, da zavarovalna pogodba to vključuje,

višino vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načina obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),

višino in način obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja investicijskih skladov in

znesek predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa, pri najmanj naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa: 0% na leto, 4% na leto in 8% na leto, pri čemer nominalna stopnja donosa odraža rast vrednosti enote premoženja investicijskega sklada in že upošteva vse posredne in neposredne stroške, ki zmanjšujejo vrednosti enot premoženja investicijskih skladov.

V primeru, da znesek predvidenih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije, mora biti omenjeni znesek izračunan z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih realnih letnih stopnjah donosa vrednosti enote premoženja investicijskega sklada: 0% na leto, 0,5% na leto in 4,5% na leto.

V primeru iz prve alinee prvega odstavka tega člena zadostuje, da se ločeno razkrije način in obdobje obračunavanja nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti. Premija za dodatne nevarnosti se nanaša na zavarovanja opredeljena v trinajstem odstavku 14. člena ZZavar.

V primeru iz druge alinee prvega odstavka tega člena je lahko vrednost posrednih in neposrednih stroškov, ki vplivajo na višino premije oziroma znižujejo osnovo za obveznost zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, izražena v absolutni vrednosti ali v odstotkih. Metodologija oziroma način obračuna posrednih in neposrednih stroškov mora določati, kdaj se omenjeni stroški obračunajo (obdobje obračunavanja) in od česa se obračunajo (osnova za obračun stroškov), v primeru, da je višina stroškov izražena v odstotkih. Zavarovalnica lahko stroške za katere se uporablja enaka metodologija in način obračuna prikaže kot skupen strošek neodvisno od narave stroška.

V primeru iz druge alinee prvega odstavka tega člena je lahko v zavarovalni pogodbi navedeno, da bo stroške, ki jih zavarovalnica zaračuna kot enkraten strošek pri opravljanju storitev na zahtevo zavarovalca in ne vplivajo na obveznost zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, obračunala v skladu z veljavnim cenikom zavarovalnice.

Zavarovalna pogodba zadosti zahtevi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, če razkrije posredne in neposredne stroške, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja investicijskih skladov s predložitvijo izvlečka prospekta investicijskega sklada k zavarovalni pogodbi oziroma z razkritjem teh stroškov v zavarovalni pogodbi ali objavo mesta, kjer so ti stroški javno objavljeni.

Predvidene prihodnje obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi iz četrte alinee prvega odstavka tega člena so najmanj tiste obveznosti, ki jih mora zavarovalnica na podlagi zavarovalne pogodbe izpolniti glede na v zavarovalni pogodbi zavarovane nevarnosti. Zavarovalna pogodba mora v primeru zavarovanja z minimalno zajamčeno donosnostjo prikazati predvidene prihodnje obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi z in brez upoštevanja minimalne zajamčene donosnosti in enopomensko pojasniti, katera vrednost se nanaša na obveznost zavarovalnice, ki vključuje minimalno zajamčeno donosnost.

Sestavni del zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka tega člena je tudi obrazec, na katerem so zbrani vsi stroški in druge ključne informacije o lastnostih zavarovanja, ki jih mora zavarovalnica razkriti zavarovalcu. Zavarovalnica je dolžna zavarovalcu izročiti ali poslati navedeni obrazec najkasneje v roku štirinajstih dni od dneva sklenitve zavarovalne pogodbe. Za obrazec veljajo naslednje jezikovne in oblikovne zahteve:

podatki in informacije na obrazcu morajo biti podani na jasen in povprečnemu potrošniku razumljiv način ter zapisani z berljivo velikostjo črk (ne manj kot 10 pt);

izogibati se je treba uporabi zavarovalniškega žargona in ostalih strokovnih izrazov, za katere je mogoče utemeljeno pričakovati, da povprečnemu potrošniku niso poznani in mu s tem brez dodatne razlage onemogočajo ali prekomerno otežujejo razumevanje vsebine, kadar je namesto njih mogoče uporabiti vsakdanje besede;

podatki in informacije na obrazcu morajo biti zapisani v enakem zaporedju in z oznakami (A.–F.), kot je to zapisano v prilogi tega sklepa;

barve, uporabljene na obrazcu, ne smejo zmanjšati razumljivosti informacij v primeru, ko bi se obrazec natisnil ali fotokopiral v črno-beli tehniki in;

obrazec ne sme biti daljši od dveh strani A4 formata.

Vsebina, ki mora biti obvezno zapisana na obrazcu, se nahaja v prilogi 1 tega sklepa in je sestavni del tega sklepa. Obrazec je potrebno izdati kot poseben dokument oziroma ga ločiti od ostalih delov zavarovalne pogodbe.

Na obrazcu je dovoljeno sklicevanje na posamezne sklope pogodbene dokumentacije, kjer je to potrebno zaradi obsega določb, ki določajo pravice in obveznosti pogodbenih strank. Sklicevanje mora obsegati tudi navedbo, kje se posamezna dokumentacija, ki je zavarovalec ni prejel, nahaja, oziroma kje mu je dostopna (na primer: internetni naslov, na poslovnih enotah zavarovalnice itd.).