4. člen
Davčni demicil
1. Po tem sporazumu pomeni izraz »rezident posamezne države pogodbenice« sleherno osebo, ki je po njeni zakonodaji njen davčni zavezanec, bodisi zato, ker ima v njej svoje stalno prebivališče, začasno prebivališče ali sedež uprave, bodisi zaradi kakšnega drugega podobnega merila.
2. Kadar se kakšna fizična oseba po prvem odstavku tega člena šteje za rezidenta obeh držav pogodbenic, se njen status določi po tehle pravilih:
a)
taka oseba se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima stalno prebivališče. Če ima oseba stalno prebivališče v obeh državah pogodbenicah, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, s katero ima najožje osebne in ekonomske stike (središče življenjskih interesov);
b)
če ni mogoče ugotoviti države pogodbenice, v kateri ima oseba svoje življenjske interese, ali če oseba nima stalnega prebivališča v nobeni državi pogodbenici, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, v kateri ima svoje običajno začasno prebivališče;
c)
če ima ta oseba običajno začasno prebivališče v obeh državah pogodbenicah ali če nima v nobeni državi običajnega začasnega prebivališča, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, ki je njen državljan;
d)
če je ta oseba državljan obeh držav pogodbenic ali če ni državljan nobene od njiju, rešijo vprašanje sporazumno pristojni organi držav pogodbenic.
3. Kadar se šteje oseba, ki ni fizična oseba, po prvem odstavku tega člena za rezidenta obeh držav pogodbenic, se šteje, da je rezident tiste države pogodbenice, v kateri je dejansko sedež njene uprave.