Besedilo sporazuma s protokolom v slovenskem prevodu se glasi:
katerega namen je izogniti se dvojnemu obdavčevanju dohodka.
Vlada Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlada Republike Francije sta se v želji, da bi sklenili sporazum, katerega namen je, izogniti se dvojnemu obdavčevanju dohodka, sporazumeti o naslednjem:
Osebe, na katere se nanaša sporazum:
Ta sporazum se uporablja za osebe, ki so rezidenti posamezne države pogodbenice ali rezidenti obeh. držav pogodbenic.
Davki, na katere se nanaša sporazum:
1.
Ta sporazum se uporablja za davke na dohodek, ki se pobirajo za državi pogodbenici, za njune družbenopolitične ter interesne skupnosti, ne glede na sistem, kako se pobirajo.
2.
Za davke na dohodek se štejejo davki, ki se plačujejo na celoten dohodek ali njegove elemente; z njimi so mišljeni tudi davki na dobiček, doseženi z odsvojitvijo premičnin in nepremičnin.
3.
Davki, za katere se uporablja sporazum, so:
a)
glede Francije:
-
davek na dohodek (limpot sur le revenu)
-
davek na dobiček družbe ter drugih pravnih oseb (limpot sur les societes),
pri čemer so mišljeni tudi vsi odtegljaji ter vse akontacije in predujmi navedenih davkov (v nadaljnjem besedilu: »francoski davek«);
b)
glede Jugoslavije:
i.
ustrezni davki na dohodek in prispevki iz dohodka fizičnih oseb (nesamostojne dejavnosti, dohodek kmetijskih gospodarstev, dohodek obrtnikov ter drugih samostojnih dejavnosti);
ii.
prispevek iz skupnega dohodka občanov;
iii.
prispevek iz dohodka, ki izvira iz uporabe ali dovolitve uporabe avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
iv.
davek na dobiček tujih oseb, ki vlagajo sredstva v domače podjetje za skupno poslovanje (v nadaljnjem besedilu »jugoslovanski davek«).
4 Sporazum se bo uporabljal tudi za enake ali podobne davke, ki bodo vpeljani po podpisu tega sporazuma in bodo dodani veljavnim davkom, ali s katerimi bodo le-ti nadomeščeni. Pristojni organi držav pogodbenic se bodo med seboj obveščali o pomembnejših spremembah, nastalih v njihovi davčni zakonodaji.
3. člen
Splošne definicije
1. V smislu tega sporazuma pomeni:
a)
izraz »država« v skladu s kontekstom Francijo ali Jugoslavijo;
b)
izraz »Francija« - evropska in čezmorska območja (Guadeloupe, Guiana, Martiniqtue in Reunion) Republike Francije ter cone, ki so izven teritorialnih voda Francije, na katerih lahko Francija v skladu z mednarodnim pravom po »svoji lastni zakonodaji izvršuje pravice, ki se nanašajo na morsko dno, na podmorje in njegova naravna bogastva;
c)
izraz »Jugoslavija« - ozemlje Socialistične federativne republike Jugoslavije in cone, ki so izven njenih teritorialnih voda, na katerih lahko Jugoslavija v skladu z mednarodnim pravom po svoji lastni zakonodaji izvršuje pravice, ki se nanašajo na morsko dno, na podmorje in njegova naravna bogastva;
d)
izraz »oseba« - fizične osebe, družbe in vse druge grupacije oseb;
e)
izraz »družba« vsako pravno osebo ali drugo entiteto, ki se za obdavčevanje šteje za pravno osebo;
f)
izraz »podjetje posamezne države pogodbenice« in izraz »podjetje druge države pogodbenice« označujeta skupno podjetje, ki ga izkorišča rezident ene države pogodbenice, ali podjetje, ki ga izkorišča rezident druge države pogodbenice;
g)
izraz »pristojni organ« pomeni:
1)
v Franciji: ministra za gospodarstvo in finance ali njegovega po predpisih pooblaščenega predstavnika;
2)
v Jugoslaviji: zveznega sekretarja za finance ali njegovega po predpisih pooblaščenega predstavnika.
2. Sleherni izraz, ki ni drugače oprede]jen, ima za uporabo tega sporazuma v posamezni državi pogodbenici tisti smisel, ki mu ga daje njena zakonodaja, nanašajoča se na tiste davke, ki so predmet tega sporazuma, razen če stavčna zveza ne zahteva drugačne razlage.
4. člen
Davčni demicil
1. Po tem sporazumu pomeni izraz »rezident posamezne države pogodbenice« sleherno osebo, ki je po njeni zakonodaji njen davčni zavezanec, bodisi zato, ker ima v njej svoje stalno prebivališče, začasno prebivališče ali sedež uprave, bodisi zaradi kakšnega drugega podobnega merila.
2. Kadar se kakšna fizična oseba po prvem odstavku tega člena šteje za rezidenta obeh držav pogodbenic, se njen status določi po tehle pravilih:
a)
taka oseba se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima stalno prebivališče. Če ima oseba stalno prebivališče v obeh državah pogodbenicah, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, s katero ima najožje osebne in ekonomske stike (središče življenjskih interesov);
b)
če ni mogoče ugotoviti države pogodbenice, v kateri ima oseba svoje življenjske interese, ali če oseba nima stalnega prebivališča v nobeni državi pogodbenici, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, v kateri ima svoje običajno začasno prebivališče;
c)
če ima ta oseba običajno začasno prebivališče v obeh državah pogodbenicah ali če nima v nobeni državi običajnega začasnega prebivališča, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, ki je njen državljan;
d)
če je ta oseba državljan obeh držav pogodbenic ali če ni državljan nobene od njiju, rešijo vprašanje sporazumno pristojni organi držav pogodbenic.
3. Kadar se šteje oseba, ki ni fizična oseba, po prvem odstavku tega člena za rezidenta obeh držav pogodbenic, se šteje, da je rezident tiste države pogodbenice, v kateri je dejansko sedež njene uprave.
5. člen
Stalno poslovno mesto
1. Po tem sporazumu pomeni izraz »stalno poslovno mesto« stalno poslovno mesto, v katerem opravlja podjetje v celoti ali deloma svojo dejavnost.
2. Z izrazom »stalno poslovno mesto« so mišljeni zlasti:
a)
sedež uprave
b)
podružnica
c)
pisarna
d)
tovarna
e)
delavnica
f)
rudnik, kamnolom ali kakršenkoli drug kraj, se pridobivajo naravna bogastva,
g)
izvajanje gradbenih in montažnih del, ki trajajo dalj kot dvanajst mesecev.
3. Ne šteje se, da obstoji stalno poslovno mesto:
a)
če ga podjetje uporablja izključno za nakup uskladiščevanje, razstavljanje ali dobavo blaga, ki pripada podjetju;
b)
če je blago, ki pripada podjetju, uskladiščeno izključno za zaloge, razstave ali dobave;
c)
če je blago, ki pripada podjetju, uskladiščeno izključno zato, da bi ga kakšno drugo podjetje dodelovalo.
d)
če ga podjetje uporablja izključno za nakup blaga ali zbiranje informacij;
e)
če ga podjetje uporablja izključno za reklamiranje, dajanje obvestil, znanstvena raziskovanja ali podobne dejavnosti, ki so pripravljalnega ali pomožnega značaja.
4. Oseba, ki dela v eni državi pogodbenici za podjetje druge države pogodbenice - razen če ne gre za posredovalca, ki uživa samostojen status in se nanj nanaša peti odstavek tega člena - se šteje za »stalno poslovno mesto« v prvi državi, če ima v njej pooblastila, ki jih trajneje uporablja in sme na podlagi njih sklepati v imenu podjetja pogodbe, razen če je njeno poslovanje omejeno na nakupovanje blaga za podjetje.
5. Ne šteje se, da ima podjetje ene države pogodbenice stalno poslovno mesto v drugi državi pogodbenici že s tem ker opravlja svojo dejavnost po agentih, komisionarjih ali kakršnemkoli drugem posredovalcu, ki uživa samostojen status, pod pogojem, da poslujejo te osebe v mejah svoje običajne dejavnosti.
6. Dejstvo, da kakšna družba, ki je rezident ene države pogodbenice, kontrolira družbo, ki je rezident druge države pogodbenice ali tu opravlja svojo dejavnost (bodisi po stalnem poslovnem mestu ali ne), ali da ta kontrolira njo, ni samo po sebi dovolj, da bi se katerakoli teh družb štela za stalno poslovno mesto druge družbe.
6. člen
Dohodki od nepremičnin
1. Od dohodkov, ki izvirajo od nepremičnin, vštevši dohodke od kmetijskih in gozdnih gospodarstev, se plačuje davek v tisti državi pogodbenici, v kateri so nepremičnine.
2. Izraz »nepremičnine« je opredeljen po davčni zakonodaji tiste države pogodbenice, v kateri je zadevna nepremičnina. Izraz zajema vselej tudi pomožne dobrine, živi ali mrtvi inventar kmetijskih in gozdnih gospodarstev, pravice, glede katerih veljajo določbe zasebnega prava, ki se nanašajo na zemljiško lastnino, užitek na premičninah in pravice do občasne ali stalne odškodnine za izkoriščanje ali dovolitev izkoriščanja mineralnih nahajališč, izvirov ter drugih zemeljskih bogastev. Plovni objekti in letala se ne štejejo za nepremičnine.
3. Prvi odstavek tega člena velja za dohodke, ki izvirajo iz neposredne uporabe, oddajanja v zakup ali uživanje ter drugih oblik izkoriščanja nepremičnin.
4. Prvi in tretji odstavek tega člena veljata tudi za dohodke, ki izvirajo iz nepremičnin kakšnega podjetja, ter za dohodke od nepremičnin, ki so namenjene za opravljanje kakšne samostojne dejavnosti.
7. člen
Dohodek podjetja
1. Od dohodka industrijskega trgovskega ali obrtnega podjetja posamezne države pogodbenice se plačuje davek le v tej državi, razen če podjetje posluje v drugi državi pogodbenici po stalnem poslovnem mestu v njej. Če podjetje posluje na ta način plačuje davek od dohodka v drugi državi, vendar le do stopnje, ki jo je dovoljeno pripisati omenjenemu stalnemu poslovnemu mestu.
2. Kadar opravlja podjetje posamezne države pogodbenice svojo dejavnost v drugi državi pogodbenicil po stalnem poslovnem mestu v njej, se v vsaki državi pogodbenici temu stalnemu poslovnemu mostu pripiše tisti dohodek, ki bi ga lahko doseglo, če bi bilo ločeno in samostojno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti v enakih ali podobnih razmerah in posluje popolnoma neodvisno od podjetja, katerega stalno poslovno mesto je.
3. Pri obračunu dohodka stalnega poslovnega mesta se kot odbitki priznajo stroški, izplačani za namene, s katerimi se ukvarja to stalno poslovno mesto, pri čemer so tukaj mišljeni tudi izdatki uprave in splošni v zvezi s tem nastali administrativni stroški, bodisi v državi, kjer je to poslovno mesto, bodisi kje drugje.
4. Nobenega dohodka ni dovoljeno pripisati stalnemu poslovnemu mestu na podlagi dejstva, da je le-to za podjetje le kupovalo blago.
5. Dohodek od poslovanja stalnega poslovnega mesta se ugotovi predvsem po njegovi bilanci. Če stalno poslovno mesto ne vodi v redu knjig, iz katerih bi bil ločeno in natančno razviden dohodek, se njegov dohodek ugotovi tako, da se razdeli celotni dohodek podjetja.
Če podjetje nima v redu knjig, iz katerih bi bil natančno in ločeno razviden dohodek, ki ga je dovoljeno pripisati stalnemu poslovnemu mestu na zadevnih ozemljih obeh držav pogodbenic, se njim pristojni organi sporazumejo in določijo pravila za razdelitev njegovega dohodka.
6. Če vsebuje dohodek elemente dohodkov, ki so posebej obravnani v drugih členih tega sporazuma, zanje ne veljajo določbe tega člena.
8. člen
Pomorska, rečna in zračna plovba
1. Od dohodka, ki izvira od izkoriščanja ladij ali letal v mednarodnem prometu, se plačuje davek le v listi državi pogodbenici, v kateri ima uprava podjetja dejanski sedež.
2. Če ima uprava kakšnega podjetja za pomorsko ali rečno plovbo dejanski sedež na ladji, se šteje, da ima sedež v tisti državi pogodbenici, v kateri ima ladja matično pristanišče, če takšnega matičnega pristanišče ni, pa v tisti državi pogodbenici, katere državljan je oseba, v katere korist se ladja izkorišča.
3. Prvi in drugi odstavek tega člena veljata tudi za dohodke, ki izvirajo iz udeležbe v poolu, v skupni eksploataciji ali v kakšnem mednarodnem telesu za eksplatacijo.
9. člen
Združena podjetja
a)
Kadar je podjetje posamezne države pogodbenice neposredno ali posredno udeleženo pri upravi, kontroli ali kapitalu podjetja druge države pogodbenice, ali
b)
kadar so iste osebe neposredno ali posredno udeležene pri upravi, kontroli ali kapitalu podjetja posamezne države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice,
in kadar sta v prvem ali drugem primeru obe podjetji v svojih trgovinskih in finančnih odnosih povezani s sprejetimi ali vsiljenimi pogoji, ki se razlikujejo od pogojev, pod kakršnimi bi bili sklenjeni odnosi med samostojnimi podjetji, se lahko dohodek, ki bi ga sicer doseglo eno izmed podjetij, pa ga zaradi takih pogojev ni moglo doseči, vključi v njegov dohodek in ustrezno obdavči.
10. člen
Dividende
1. Od dividend, ki jih plačuje družba kot rezident države posamezne države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, se plačuje davek v tej drugi državi.
2. Te dividende pa so lahko obdavčene v tisti državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki jih plačuje, tudi po njeni zakonodaji, vendar tako predpisani davek ne sme presegati:
a)
5% kosmatega zneska dividend, če je upravičenec družba, ki razpolaga neposredno z najmanj 25% kapitala družbe, ki plačuje dividende;
b)
15% kosmatega zneska dividend v vseh drugih primerih.
3. Izraz »dividende«, uporabljen v tem členu, pomeni dohodke, ki izvirajo iz delnic, prednostnih delnic ali bonov, iz rudarskih deležev, ustarovnih ali drugih prednostnih deležev, izvzemši terjatve, ter dohodek drugih deležev pri delitvi, ki so izenačeni z dohodki od delnic po davčni zakonodaji tiste države pogodbenice, katere rezident je družba, ki dividende izplačuje.
4. Prvi in drugi odstavek tega člena ne veljata, kadar ima upravičenec do dividende, ki je rezident ene države, v drugi državi, katere rezident je družba, ki plačuje dividende, stalno poslovno mesto, kateremu dejansko pripada delež, iz katerega izvira pravica do dividende. V tem primeru se uporablja določbe 7. člena tega sporazuma.
5. Oseba, ki je rezident Jugoslavije in prejema dividende, ki jih je izplača družba rezidentu Francije, lahko zahteva naprej akontacije, ki se nanašajo na prejete dividende in jih je plačala družba; pri tem je treba upoštevati odbitek, predviden v drugem odstavku tega člena.
6. Kadar ima družba, ki je rezident Jugoslavije, v Franciji stalno poslovno mesto, se ji davek lahko odteguje pod pogoji, ki jih določa francoska notranja zakonodaja.
11. člen
Obresti
1. Od obresti, ki izvirajo iz ene države pogodbenice, plačujejo pa se rezidentu druge države pogodbenice, se plačuje davek le v tej drugi državi.
2. Izraz »obresti«, uporabljen v tem členu pomeni dohodke od javnih skladov, obligacij iz posojil s hipotekarnimi poroštvi ali brez njih (ali klavzulo o deležu pri dohodku), depozite in kakršnekoli terjatve ter vse druge dohodke, ki so po davčni zakonodaji države, iz katere izvirajo, izenačeni z dohodki od posojenih zneskov.
3. Prvi odstavek tega člena ne velja, kadar ima upravičenec, ki je rezident posamezne države pogodbenice, v drugi državi pogodbenici, odkoder izvirajo obresti, stalno poslovno mesto kateremu dejansko pripada terjatev, ki se obrestuje. V tem primeru se uporabijo določbe 7. člena tega sporazuma.
4. Šteje se, da izvirajo obresti iz ene države pogodbenice, kadar je dolžnik sama ta država (njena politično-teritorialna enota) ali pa njena lokalna skupnost ali rezident. Če pa ima dolžnik, ne glede na to, ali je rezident posamezne države pogodbenice ali ne, v drugi državi pogodbenici stalno poslovno mesto, ki je bilo zanj najeto posojilo, od katerega se plačujejo obresti, in mora te obresti plačevati, se zanje šteje, da izvirajo iz tiste države pogodbenice, v kateri je stalno poslovno mesto.
5. Če zaradi posebnih razmerij med dolžnikom in upnikom ali zaradi razmerij, ki jih ima eden ali drugi s tretjimi osebami, znesek plačanih obresti, upoštevajoč tudi terjatve, za katere so bile obresti plačane, prekorači znesek, kolikor bi obresti znašale, če takšnih razmerij med dolžnikom in upnikom ne bi bilo, se uporabljajo določbe tega člena le za tak slednji znesek. V tem primeru je presežno plačilo obdavčeno v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice in se upoštevajo druge določbe tega sporazuma.
12. Člen
Plačila
1. Od plačil, ki izvirajo iz ene države pogodbenice in se plačujejo rezidentu druge države pogodbenice, se plačuje davek le v tej drugi državi.
2. Izraz »plačila«, uporabljen v tem členu pomeni vsa plačila za uporabo ali dovolitev uporabe avtorske pravice na književnem, umetniškem ali znanstvenem delu, pri čemer so tu mišljeni tudi kinematografski filmi ter filmi in magnetofonski trakovi za televizijo ali radiodifuzijo, patenti, tovarniške ali trgovske znamke, risbe ali modeli, načrti, formule ali tajni postopki, ter za uporabo ali dovolitev uporabe industrijske, trgovske in znanstvene opreme in za informacije v zvezi z izkušnjami na področju industrije, trgovine ali znanosti.
3. Prvi odstavek tega člena se ne uporablja, kadar opravlja upravičenec do plačil, ki je rezident ene države pogodbenice, v drugi državi pogodbenici, odkoder izvirajo plačila, industrijsko, trgovsko ali obrtno dejavnost s posredovanjem stalnega poslovnega mesta ali kakšno samostojno dejavnost s posredovanjem stalne baze, in kadar pravica ali dobrina, iz katere izvira pravica do plačila, dejansko pripada stalnemu poslovnemu mestu oziroma samostojni dejavnosti. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena tega sporazuma.
4. Če znesek plačil, upoštevajoč pri tem dajatve, za katere so bila plačana, zaradi posebnih razmerij med dolžnikom in upnikom, ali zaradi razmerij, ki jih ima eden ali drugi s tretjimi osebami, presega znesek, kolikor bi znašala plačila, če takšnih razmerij med dolžnikom in upnikom ne bi bilo, se uporabljajo določbe tega člena le za ta slednji znesek. V tem primeru je presežno plačilo obdavčeno v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice in se upoštevajo druge določbe tega sporazuma.
13. člen
Dohodek iz odsvojitve premoženja
1. Od dohodka iz odsvojitve nepremičnine, kot je opredeljena v drugem odstavku 6. člena, ali iz odsvojitve deležev ali podobnih pravic v družbi, ki je njena aktiva v glavnem sestavljena iz nepremičnin, se plačuje davek v tisti državi pogodbenici, v kateri je nepremičnina.
2. Od dohodka iz odsvojitve premičnin, ki so del aktive stalnega poslovnega mesta podjetja države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnin, ki tvorijo stalno bazo, s katero razpolaga rezident ene države pogodbenice v drugi državi pogodbenici za opravljanje kakšne samostojne dejavnosti, pri čemer je tu mišljen takšen dobiček, ki izvira iz skupne odsvojitve tega stalnega poslovnega mesta (samega mesta ali skupaj s celotnim podjetjem) ali te stalne baze, se plačuje davek v tej drugi državi.
3. Od dohodka iz odsvojitve ladij ali letal, ki se uporabljajo v mednarodnem prometu, in premičnin, ki so namenjene za njihovo izkoriščanje, se plačuje davek le v tisti državi pogodbenici, v kateri ima uprava dejanski sedež.
14. člen
Samostojne dejavnosti
1. Od dohodka, ki ga ima rezident ene države pogodbenice od samostojnih dejavnosti, se plačuje davek samo v tej državi, razen če se ta dejavnost ne opravlja v drugi državi pogodbenici. Dohodek, ki izvira od samostojne dejavnosti v drugi državi pogodbenici, se obdavči v tej drugi državi.
2. No glede na prvi odstavek tega člena se dohodek, ki ga ima rezident ene države pogodbenice od opravljanja samostojnih dejavnosti v drugi državi pogodbenici ne obdavči v tej drugi državi:
a)
če prebiva rezident v drugi državi pogodbenici v obdobju ali v obdobjih, ki skupaj ne trajajo več kot 183 dni v davčnem letu za katero gre;
b)
če nima stalne baze v drugi državi v obdobju ali v obdobjih, ki bi skupaj presegala 183 dni v omenjenem letu.
3. Izraz »samostojne dejavnosti« pomeni vse dejavnosti - izvzemši trgovske, industrijske ali kmetijske, ki jih na svoj račun samostojno opravlja oseba, ki dosega dohodek ali trpi izgube, izvirajoče iz teh dejavnosti.
15. člen
Nesamostojne dejavnosti
1. Če ni v 16, 18. in 19. členu tega sporazuma drugače določeno, se mezde, plače in druga podobna plačila, ki jih rezident ene države pogodbenice prejema iz delovnega razmerja, obdavčijo samo v tej državi, razen če ni zaposlen v drugi državi pogodbenici. Če je zaposlen v drugi državi, pa se plačila iz tega naslova obdavčijo v tej drugi državi.
2. Ne glede na prvi odstavek tega člena se plačila, ki jih rezident ene države pogodbenice prejema iz delovnega razmerja v drugi državi pogodbenici, obdavčijo samo v prvi državi:
a)
če prebiva rezident v drugi državi v obdobju ali v obdobjih, ki skupaj ne trajajo več kot 183 dni v davčnem letu, za katero gre;
b)
če je plačila plačal delodajalec ali kdo drug v imenu delodajalca, ki ni rezident druge države; in
c)
če plačila ne gredo na račun stalnega poslovnega mesta ali stalne baze, ki jo ima delodajalec v drugi državi.
3. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se plačila iz delovnega razmerja na ladji ali letalu v mednarodnem prometu obdavčijo v državi pogodbenici, v kateri ima podjetje dejansko upravo.
16. člen
Tantieme
1. Od tantiem žetonov navzočnosti in drugih podobnih plačil, ki jih prejema rezident Jugoslavije kot član upravnega odbora, direktorja ali nadzornega odbora družbe, ki je rezident Francije, se plačuje davek v tej državi.
2. Podobna plačila, ki jih rezident Francije prejema za opravljanje funkcij, podobnih funkcijam iz prvega odstavka tega člena pri podjetju, ki je rezident Jugoslavije, se obdavčijo v tej državi.
17. člen
Umetniki in športniki
Ne glede na 14. in 15. člen tega sporazuma se dohodki, ki jih imajo poklicni umetniki, kot so gledališki, filmski, radijski in televizijski umetniki ter glasbeniki, pa tudi športniki, od svojih poklicnih dejavnosti obdavčijo v državi pogodbenici, v kateri te dejavnosti opravljajo.
18. člen
Pokojnine
Ne glede na primere, predvidene v 19. členu tega sporazuma, se pokojnine in druga podobna plačila, ki se plačujejo rezidentu ene države pogodbenice iz prejšnje zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi.
19. člen
Javne funkcije
Plačila, med katera spadajo tudi pokojnine, ki jih izplačuje država pogodbenica (ali kakšna njena družbenopolitična skupnost) ali jih izplačujejo interesne skupnosti ali javne ustanove te države bodisi neposredno bodisi iz skladov fizični osebi za službo, ki jo le-ta opravlja v tej državi (družbenopolitični skupnosti) ali interesni skupnosti ali javni ustanovi v zvezi z opravljanjem funkcij javnega značaja, se obdavčijo v omenjeni državi.
20. člen
Profesorji
Rezident ene države pogodbenice, ki biva v drugi državi pogodbenici predvsem zaradi poučevanja ali zaradi ukvarjanja z raziskovalnimi deli ali zaradi enega in drugega, je v tej državi pogodbenici za čas, ki ne presega dveh let, računano od dneva njegovega prihoda v omenjeno državo, oproščen davka na dohodke, ki izvirajo iz osebnih storitev med poučevanjem ali raziskovanjem.
Ta določba ne velja za dohodke od poučevanja in raziskovanja, če se ta dela ne opravljajo v javnem interesu, temveč predvsem zaradi posebne koristi ene ali več določenih oseb.
21. člen
Študenti in stažisti
1. Od zneskov, ki jih študent ali stažist, rezident ene države pogodbenice, ki sicer biva v drugi državi pogodbenici samo zaradi študija ali izpopolnjevanja, prejema za stroške v zvezi s preživljanjem, študijem ali izpopolnjevanjem, se ne plačuje davek v tej drugi državi.
2. Isto velja za plačila, ki ga takšen študent ali stažist prejema iz zaposlitve v državi pogodbenici v kateri študira ali se izpopolnjuje, če mu je to plačilo potrebno za samo preživetje.
Od elementov dohodka rezidenta ene države pogodbenice, ki niso izrecno omenjeni v prejšnjih členih tega sporazuma, se plačuje davek samo v tej državi.
23. člen
Določbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju
Dvojno obdavčevanje je omogočeno takole:
A - v Franciji:
a)
dohodki, razen tistih. ki so predvideni v točki b), so oproščeni francoskih davkov, predvidenih v tretjem odstavku 2. člena pod a) tega sporazuma, kadar so na podlagi tega sporazuma obdavčeni v Jugoslaviji;
b)
glede dohodkov, predvidenih v 10., 16. in 17. členu tega sporazuma, ki so v skladu s temi členi obremenjeni z jugoslovanskim davkom, priznava Francija osebam, ki so njeni rezidenti in prejemajo takšne dohodke, pravico do odbitka jugoslovanskega davka.
Ta pravica do odbitka, ki ne sme preseči davka, ki se v Franciji plačuje od zadevnih dohodkov, se uveIjavlja tako, da se odbije davek, na katerega se nanaša tretji odstavek 2. člena pod a) tega sporazuma, v katerega osnovo so všteti omenjeni dohodki;
c)
ne glede na točki a) in b) se francoski davek od dohodka, ki je obdavčen v Franciji na podlagi tega sporazuma, lahko obračuna po stopnji, ki v skladu s francosko zakonodajo ustreza znesku celotnega dohodka.
B - v Jugoslaviji:
a)
dohodki so oproščeni jugoslovanskih davkov, navedenih v tretjem odstavku 2. člena pod b) tega sporazuma, kadar so na podlagi tega sporazuma obdavčeni v Jugoslaviji;
b)
ne glede na točko a) se jugoslovanski davek od dohodka, ki je obdavčen v Jugoslaviji na podlagi tega sporazuma, lahko obračuna po stopnji, ki ustreza v skladu z jugoslovansko zakonodajo skupnemu znesku davka od dohodka, ki j zavezan davku.
24. člen
Enako ravnanje
1. Državljani ene države pogodbenice, ne glede na to, ali so rezidenti ene izmed držav pogodbenic ali ne, v drugi državi pogodbenici niso obdavčeni oziroma nimajo nobene obveznosti, ki bi bila drugačna ali hujša od obveznosti, kakršne imajo ali bi jih lahko imeli državljani te druge države, ki so v enakem položaju.
Zlasti veljajo za državljane ene države pogodbenice, ki so obdavčeni na ozemlju druge države, pod enakimi pogoji kot za državljane te slednje, zmanjšanje osnove, odbitki ter zmanjšanje davka ali kakšnih drugih taks, ki se priznavajo zaradi preživljanja družinskih članov.
2. Izraz »državljani« pomeni:
a)
vse fizične osebe, ki imajo državljanstvo katere izmed obeh držav;
b)
vse pravne osebe, družbene osebe in združenja, ustanovljena v skladu z zakonodajo, ki velja v eni izmed držav.
3. Apatridi, ki so rezidenti ene izmed države pogodbenic, sploh niso obdavčeni ne v eni ne v drugi državi in nimajo nobene davčne obveznosti, ki bi bila drugačna ali hujša od obveznosti, kakršne imajo oziroma bi jih lahko imeli državljani te druge države, ki so v enakem položaju.
4. Stalno poslovno mesto, ki ga ima podjetje ene države v drugi državi, ne more biti v tej drugi državi obdavčeno manj ugodno, kot so obdavčena podjetja te druge države, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo.
5. Podjetja ene izmed držav, katerih kapital je v celoti ali deloma neposredno ali posredno v rokah enega ali več rezidentov druge države ali ga kontrolira eden ali več rezidentov druge države, niso v prvi državi obdavčena in nimajo nobene davčne obveznosti, ki bi bila drugačna ali hujša od obveznosti, kakršne imajo ali bi jih lahko imela druga enaka podjetja te slednje države.
6. Izraz »obdavčen« pomeni v tem členu davke vseh vrst ali nazivov.
7. Določbe tega sporazuma ne omejujejo olajšav, ki so dane rezidentom na podlagi zakonodaje posamezne izmed obeh držav ali na podlagi mednarodnih sporazumov.
25. člen
Sporazumni postopek
1. Če je rezident ene države pogodbenice mnenja, da mu bodo z ukrepi ene države pogodbenice ali obeh držav pogodbenic naloženi oziroma mu utegnejo biti naloženi davki, ki niso v skladu s tem sporazumom, sme ne glede na pravno sredstvo, ki ga predvideva njuna interna zakonodaja, ugovarjati pri pristojnem organu države pogodbenice, katere rezident je.
2. Če je ta pristojni organ mnenja, da je ugovor utemeljen, sam pa ne more o tem zadovoljivo odločiti, si prizadeva rešiti vprašanje v sporazumu s pristojnim organom druge države pogodbenice, da tako onemogoči obdavčenje, ki ni v skladu s sporazumom.
3. Pristojni organi držav pogodbenic si prizadevajo sporazumno reševati težave, ki utegnejo nastati med izvajanjem sporazuma. Glede izogibanja dvojnem obdavčevanju se lahko posvetujejo tudi v primerih, ki s tem sporazumom niso predvideni.
4. Pristojni organi držav pogodbenic si v neposrednih medsebojnih stikih prizadevajo doseči sporazum, ki je v skladu s prejšnjimi odstavki. Če bi ustna izmenjava gledišč olajšala izvajanje tega sporazuma, se ta gledišča lahko izmenjujejo v okviru posebne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki pristojnih organov držav pogodbenic.
5. Način za izvajanje tega sporazuma določijo pristojni organi držav pogodbenic.
26. člen
Izmenjava obvestil
1. Pristojni organi držav pogodbenic izmenjujejo obvestila, potrebna za izvajanje določb tega sporazuma in internih zakonov držav pogodbenic, ki se nanašajo na davke, predvidene s tem sporazumom, če je s temi zakoni predvideno obdavčevanje v skladu s sporazumom. Vsako na ta način izmenjano obvestilo se šteje za tajno in ga je dovoljeno dati na vpogled le osebam in organom, ki so upravičeni odmerjati ali pobirati s tem sporazumom predvidene davke.
2. Prvega odstavka tega člena nikakor ni mogoče razlagati tako, kot da bi zavezoval posamezno državo pogodbenico:
a)
da nastopi z administrativnimi ukrepi, ki so v nasprotju z njeno lastno zakonodajo ali njeno administrativno prakso ali prakso druge države pogodbenice;
b)
da daje obvestila, ki jih ni bilo mogoče dobiti na podlagi njene zakonodaje ali v okviru redne administrativne prakse ali zakonodaje in prakse druge države pogodbenice;
c)
da daje obvestila, s katerimi bi bilo mogoče odkriti kakšno trgovsko, industrijsko, poklicno tajnost ali trgovinski postopek, ali obvestila, ki bi bila v nasprotju z javnim redom.
27. člen
Diplomatski in konzularni funkcionarji
1. Določbe tega sporazuma ne posegajo v davčne olajšave, ki jih uživajo diplomatski ali konzularni funkcionarji po splošnih pravilih mednarodnega javnega prava ali po določbah posebnih sporazumov.
2. Če zaradi davčnih privilegijev, ki jih uživajo diplomatski ali konzularni funkcionarji po splošnih pravilih mednarodnega prava ali po določbah posebnih mednarodnih sporazumov, dohodek ali premoženje nista obdavčena v državi, pri kateri so akreditirani, ima pravico obdavčitve država, ki jih akreditira.
3. V zvezi z uporabo tega sporazuma se člani diplomatske in konzularne misije ene države pogodbenice, akreditirani v drugi državi pogodbenici ali tretji državi, če so državljani države, ki jih je akreditirala, štejejo za rezidente države, ki jih je akreditirala, če imajo iz naslova davkov na dohodek in na premoženje enake obveznosti kot rezidenti omenjene države.
4. Sporazum ne velja za mednarodne organizacije, njihove organe in funkcionarje, kot tudi ne za osebe, ki kot člani diplomatskih in konzularnih misij tretjih držav bivajo v eni izmed držav pogodbenic, in se glede davka na dohodek in premoženje ne štejejo za rezidente ene ali druge države pogodbenice.
28. člen
Teritorialna razširitev
1. Ta sporazum se lahko takšen, kot je, ali s potrebnimi spremembami razširi na čezmorska ozemlja Republike Francije, ki pobirajo davke, podobne davkom, za katere velja sporazum. Takšna razširitev začne veljati tistega dne ter s tistimi spremembami in pogoji, vštevši sem pridržke uporabe posameznih določb, kot jih sporazumno določita državi pogodbenici z izmenjavo diplomatskih not ali po kakšnem drugem postopku v skladu z njunimi ustavnimi določbami.
2. Če po 30. členu tega sporazuma odpove sporazum katera izmed pogodbenic, preneha ta veljati pod pogoji, predvidenimi v tem členu za vsako ozemlje, na katero je bil sporazum razširjen v skladu s tem členom, če pogodbenici nista drugače sporazumeli.
29. člen
Uveljavltev
1. Vsaka država pogodbenica sporoči drugi, da je opravila formalnosti, predvidene z njeno interno zakonodajo za uveljavitev tega sporazuma. Sporazum začne veljati prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bilo poslano zadnje sporočilo.
2. Določbe tega sporazuma se prvič uporabljajo:
i)
po eni strani pri davkih, ki se odtegujejo od dividend, po drugi strani pa pri plačanih iz petega odstavka 10. člena na dohodke, ki se plačujejo od 1. januarja tistega leta, v katerem je sporazum začel veljati; .
ii)
glede drugih davkov na dohodek v tistem davčnem letu, v katerem je začel sporazum veljati.
30. člen
Odpoved
1. Ta sporazum ostane v veljavi vse dotlej, dokler ga ena država pogodbenica ne odpove.
Vsaka država pa lahko pod pogojem, da pošlje po diplomatski poti sporočilo šest mesecev naprej, odpove sporazum za konec koledarskega leta, začenši s petim letom šteto od dne, ko je sporazum začel veljati.
V tem primeru se sporazum zadnjič uporabi:
a)
pri davkih od dividend glede tistih, ki bodo odtegnjeni pred pretekom koledarskega leta, za katerega je napovedana odpoved sporazuma;
b)
pri drugih davkih na dohodek glede tistih davkov, ki odpadejo na koledarsko leto za katerega konec je bila napovedana odpoved sporazuma, ali za posle, ki se sklenejo med tem letom.
&feco;enum type="topic" values=" topic_Davki topic_Večstranski_mednarodni_akti topic_MEDNARODNI_ODNOSI topic_TFL_Register_predpisov_iz_davčno-finančnega_področja " &fecc;
Na podlagi tega sta spodaj podpisana pooblaščenca, ki so ju za ta namen po predpisih pooblastile njune vlade podpisala ta sporazum.
Sestavljeno v Parizu dne 28. marca 1974 v dveh izvirnikih v srbohrvatskem in francoskem jeziku; obe besedili sta avtentični.
Za vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije: Janko Smole s. r.
Za vlado Republike Francije Valery Giscard d Eslaing s. r.
Ob podpisu sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Republike Francije sta se podpisana zedinila o naslednjih določbah, ki so sestavni del sporazuma
V zvezi z uporabo 8. člena sporazuma se za dohodek od izkoriščanja ladij in letal v mednarodnem prometu šteje tudi dohodek, dosežen s spodaj navedenimi postranskimi dejavnostmi:
-
s posojanjem ladij in letal, ki so popolnoma opremljeni
-
s prodajo vozovnic za drugo podjetje.
Ne bo se štelo, da je s 24. členom sporazuma Jugoslaviji prepovedano uporabiti za francoske državljane, ki imajo dohodke iz virov v tej državi, niso pa njeni rezidenti, davčni sistem, ki velja po jugoslovanski zakonodaji za davčne zavezance, ki niso njeni rezidenti, če iz takšnega obdavčevanja ne izvirajo hujše obremenitve, kot so tiste, ki bi bremenile enake dohodke jugoslovanskih državljanov.
Za vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije: Janko Smole s. r.
Za vlado Republike Francije Valery Giscard d Eslaing s. r.