Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izboljšujejo dostop na kmetijsko zemljišče. Agromelioracije obsegajo ukrepe izravnave zemljišč, krčitev grmovja in dreves, nasipavanje rodovitne zemlje, odstranitve kamnitih osamelcev, ureditve poljskih poti, izdelave teras, ureditve gorskih in kraških pašnikov, ureditve manjših odvodnjavanj, apnenja in založnega gnojenja.
Agromelioracije se delijo na:
-
zahtevne in
-
nezahtevne.
Zahtevne agromelioracije so:
a)
izdelava teras,
b)
ureditev manjših odvodnjavanj,
c)
ureditev novih poljskih poti,
č)
vsi ukrepi, ki presegajo omejitve iz četrtega odstavka tega člena,
d)
agromelioracije, katerih del je vnos:
-
zemeljskega izkopa, ki ne izhaja iz območja predlagane agromelioracije, razen če gre za rodovitno zemljo ali
-
umetno pripravljene zemljine.
Nezahtevne agromelioracije so:
a)
izravnava zemljišča na površini do 1 ha,
b)
krčitev grmovja in dreves,
c)
izravnava mikrodepresij na njivskih površinah,
č)
nasipavanje rodovitne zemlje,
d)
odstranitev kamnitih osamelcev do skupne količine 20 m3 na površini do 1000 m2,
e)
ureditev obstoječih poljskih poti z možnostjo gramoziranja do 20 cm,
f)
ureditev gorskih in kraških pašnikov,
g)
apnenje in
h)
založno gnojenje.
Sanacija odlagališč in posledic izkoriščanja mineralnih surovin se ne štejeta za agromelioracijo po tem zakonu.
Za agromelioracijska dela, ki jih je treba izvesti zaradi komasacije, je treba pridobiti soglasje lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67 odstotkov površin kmetijskih zemljišč na predvidenem območju agromelioracije.
Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše podrobnejše vsebine agromelioracij in vsebino vloge za uvedbo agromelioracije.«.