V prilogi 10 uredbe se točka 2.3 spremeni tako, da se glasi:
»2.3
naprave za proizvodnjo cementnega klinkerja
Če se v pečeh za žganje cementnega klinkerja sosežigajo ali sežigajo odpadki, se za emisije snovi v zrak iz peči za žganje cementnega klinkerja uporabljajo mejne vrednosti emisije snovi in pogoji obratovanja, določeni s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov.
Izmerjene koncentracije odpadnih plinov iz tehnoloških procesov žganja v peči se preračunajo na desetodstotno računsko vsebnost kisika.
Emisije prahu, ki jih vsebujejo zajeti odpadni plini cementarn, iz tehnoloških procesov, kot so žganje v peči, hlajenje klinkerja, procesi mletja in drugi prašni postopki, razen v jaškastih pečeh, ne smejo presegati 10 mg/m3.
Pri trajnih meritvah odpadnih plinov iz tehnoloških procesov žganja v peči ali hladilnika klinkerja, razen v jaškastih pečeh, polurne povprečne vrednosti ne smejo presegati 30 mg/m3.
Če se za odstranjevanje skupnega prahu iz odpadnih plinov peči za proizvodnjo cementa uporabljajo elektrostatski filtri, razen jaškastih peči, varnostni izklopi elektrostatskih filtrov (izklopi zaradi CO) ne smejo trajati več kot 30 minut na leto. Takšne izklope je treba registrirati in ocenjevati.
Emisije živega srebra in njegovih spojin, izraženih kot Hg, v odpadnih plinih peči za proizvodnjo cementa ne smejo presegati mejne koncentracije 0,03 mg/m3, razen v jaškastih pečeh. V okoljevarstvenem dovoljenju se za živo srebro in njegove spojine lahko odobrijo izjeme, če so te potrebne zaradi sestave naravnih surovin in če ni presežena mejna koncentracija živega srebra in njegovih spojin iz 22. člena te uredbe.
Izkoristiti je treba možnosti za nadaljnje zmanjšanje emisij živega srebra in njegovih spojin iz odpadnih plinov z izgorevanjem ali drugimi razpoložljivimi tehnikami.
Navedene snovi ne smejo presegati naslednjih koncentracij v odpadnih plinih:
a.
kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd, talij in njegove spojine, izražene kot Tl, skupaj 0,05 mg/m3,
b.
antimon in njegove spojine, izražene kot Sb, arzen in njegove spojine, izražene kot As, svinec in njegove anorganske spojine, izražene kot Pb, krom in njegove spojine, izražene kot Cr, kobalt in njegove spojine, izražene kot Co, baker in njegove spojine, izražene kot Cu, mangan in njegove spojine, izražene kot Mn, nikelj in njegove spojine, izražene kot Ni, vanadij in njegove spojine, izraženo kot V, kositer in njegove spojine, izraženo kot Sn, skupaj 0,5 mg/m3.
Mejne vrednosti anorganskih snovi v plinastem stanju iz 23. člena te uredbe se ne uporabljajo.
Če se za zmanjšanje emisij dušikovih oksidov uporablja postopek selektivne katalitične ali nekatalitične redukcije ali druga razpoložljiva tehnika, je mejna koncentracija za zdrs amonijaka v odpadnih plinih peči za proizvodnjo cementa 30 mg/m3.
Če se uporablja selektivna katalitična redukcija, obratovalni zastoji, na primer v primeru nepredvidenih vzdrževalnih del, ne smejo presegati petih odstotkov letnega delovanja peči za proizvodnjo cementa. V tem obdobju emisije za zdrs amonijaka ne smejo presegati masne koncentracije 50 mg/m3. Okvaro selektivne katalitične redukcije je treba nadomestiti s sistemom za selektivno nekatalitično redukcijo. Višje emisije zdrsa amonijaka med izpadom selektivne katalitične redukcije se v okoljevarstvenem dovoljenju lahko odobrijo, če so potrebne zaradi sestave naravnih surovin. V okoljevarstvenem dovoljenju se lahko dovolijo višje mejne koncentracije zdrsa amonijaka, če so potrebne zaradi sestave naravnih surovin. V tem primeru se določijo emisije zdrsa amonijaka, povezane s surovinami, in se ustrezno upoštevajo pri določitvi mejne koncentracije.
Če se kot surovine uporabljajo odpadki z vsebnostjo sestavin, ki vsebujejo amonij, katerih uporaba ni urejena v uredbi, ki ureja sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov, jih je treba dodajati z dozacijo v peč ali kalcinator.
Emisije dušikovega monoksida in dušikovega dioksida v odpadnih plinih peči za proizvodnjo cementa, razen v jaškastih pečeh, ne smejo presegati koncentracije 200 mg/m3, izražene kot NO2.
Če se uporablja selektivna katalitična redukcija, obratovalni zastoji, na primer v primeru nepredvidenih vzdrževalnih del, ne smejo presegati petih odstotkov letnega delovanja peči za proizvodnjo cementa. V tem času emisije dušikovega monoksida in dušikovega dioksida ne smejo presegati koncentracije 350 mg/m3, izražene kot NO2.
Emisije dušikovega monoksida in dušikovega dioksida v odpadnih plinih jaškastih peči ne smejo presegati masne koncentracije 500 mg/m3, izražene kot NO2. Izkoristiti je treba možnosti za nadaljnje zmanjšanje emisij z uporabo razpoložljivih tehnik.
Plinaste anorganske klorove spojine
Mejna koncentracija plinastih anorganskih spojin klora, izraženih kot vodikov klorid HCl, v odpadnih plinih peči za proizvodnjo cementa, razen jaškastih peči, je 10 mg/m3.
Plinaste anorganske fluorove spojine
Mejna koncentracija plinastih anorganskih spojin fluora, izraženih kot vodikov fluorid HF, v odpadnih plinih peči za proizvodnjo cementa, razen jaškastih peči, je 1 mg/m3.
Ne uporablja se 24. člen te uredbe. Če se kot surovine uporabljajo odpadki z vsebnostjo organskih snovi, katerih uporaba ni urejena v uredbi, ki ureja sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov, jih je treba dodajati z dozacijo v peč ali kalcinator.
Mejne vrednosti rakotvornih snovi iz 25. člena te uredbe se ne uporabljajo. Mejna koncentracija benzena v odpadnih plinih peči za proizvodnjo cementa je 3 mg/m3, z uporabo razpoložljivih tehnik pa se stremi k doseganju koncentracij benzena, nižjih od 0,5 mg/m3.
Na odvodnikih iz peči, mlinov, sušilnic in hladilnikov s pretokom odpadnih plinov, večjim od 100.000 m3/h, se obratovalni monitoring iz 37. člena te uredbe izvaja enkrat na leto s presledki, ki ne smejo biti krajši od šestih mesecev.
Na odvodnikih iz peči za proizvodnjo cementa, razen jaškastih peči, je treba izvajati trajne meritve koncentracij:
b)
dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, izraženega kot NO2,
c)
žveplovega dioksida in žveplovega trioksida, izraženega kot SO2,
d)
ogljikovega monoksida,
e)
amonijaka v primeru uporabe postopkov selektivne katalitične redukcije ali drugih razpoložljivih tehnik za redukcijo dušikovih oksidov, če se amonijak uporablja ali nastaja kot redukcijsko sredstvo.
Za emisije fluora in njegovih plinastih anorganskih spojin, izraženih kot HF, ter plinastih anorganskih spojin klora se 40. člen te uredbe ne uporablja. Prav tako se 40. člen te uredbe ne uporablja za emisije ogljikovega monoksida iz jaškastih peči.«.
V točki 7.1 v podpoglavju »Minimalni odmik« se črta peti odstavek.