TFL Vsebine / TFLGlasnik

Direktorica Tax-Fin-Lex Zlata Tavčar je z odkritim veseljem poudarila, da je to že peta konferenca o plačah v javnem sektorju, ki je minuli teden, 1. in 2. aprila 2026, potekala v Portorožu. Osnovna sporočila konference lahko strnemo skozi uvodni nagovor Petra Pogačarja, generalnega direktorja Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo RS.

Navedel je, da v javnem sektorju dela 190 tisoč ljudi, še posebej pa ostaja v spominu njegova anekdota o pogovorih, kakršnih je deležna večina zaposlenih: zmanjšati je treba 30 odstotkov javnega sektorja! »Prav,« pravi Pogačar, »a za 30 odstotkov zmanjšajmo zaposlene v vrtcih. - Ne, imam otroka v vrtcu ...« Takrat se odkrije poglavitna zmota o javnem sektorju.

Svojevrsten paradoks je tudi v tem, da je javni sektor na lestvicah zaupanja v institucije zelo nizko, medtem ko je Slovenija v evropski anketi o zadovoljstvu s strokovnostjo javnih uslužbencev, s katerimi imajo uporabniki stik, na samem vrhu.

Pogačar je povzel tudi, kaj vse je v dveh letih in pol prinesla prenova plačnega sistema v javnem sektorju, kar smo pri naslednjih avtorjih spoznali do podrobnosti. A mimo ene teme ni mogel – digitalizacije javnega sektorja in stalnega vprašanja, kdo bo ostal brez službe. »Ne bo te nadomestila umetna inteligenca, ampak sodelavec, ki jo zna uporabljati. Pa še to: krize se bodo vedno pogosteje ponavljale in že danes moramo začeti postavljati sisteme, ki bodo odporni. Digitalizacija brez prenove poslovnih procesov pa ima omejen učinek.«

»Krize se bodo vedno bolj ponavljale in že danes se moramo začeti ukvarjati s tem, da postavimo sisteme, ki bodo odporni.«

Njegovi tesni sodelavki, mag. Katja Knez in Martina Jug, sta nato odgovarjali na številna vprašanja o upoštevanju stališč št. 8 in predvsem št. 9 – napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Laik ob njunih razlagah dobi občutek, da obstaja toliko modelov, kolikor je zaposlenih, kar seveda ne drži. Posebej sta izstopali tudi temi izplačila delovne uspešnosti ter uskladitve osnovnih plač in plačne lestvice z inflacijo s 1. aprilom, prav na dan začetka konference. O prvem je govoril mag. Branko Vidič, o drugem Martina Jug.

Popoldanski del prvega dne je bil namenjen nepravilnostim, kršitvam in njihovi odpravi. Tjaša Kohek iz družbe Tax-Fin-Lex je na primerih zakonodaje pokazala, kako si z zanesljivim pomočnikom TFL AI PLUS utirati pot skozi pravne labirinte. O odkrivanju kršitev v delovnem razmerju – od bolniških staležev, prisotnosti, konkurenčne prepovedi do alkohola, drog, potnih stroškov in notranjih tatvin – je govorila zasebna detektivka Bernarda Škrabar Damjanović. Poudarila je, da detektiv ne išče krivca, temveč dejstva in dokaze, ter opozorila na omejitve, ki jih mora pri svojem delu upoštevati poleg varstva zasebnosti. Jakob Počivavšek pa je odprl še pomembno vprašanje ravnanja delodajalca v primeru nezakonito določene plače.

»Opredelitev in plačilo izmenskega dela« je bila tema Irene Ilešič Čujovič, ki jo je podkrepila s številnimi konkretnimi primeri. Stanislava Budna iz Modre zavarovalnice je predstavila prednosti KPSJU – krovnega pokojninskega sklada za javne uslužbence, največjega v Sloveniji, namenjenega izključno varčevanju za starost. Posebno zanimanje pa je, kot že večkrat doslej, vzbudila pravnica mag. Nina Scortegagna Kavčnik s primeri iz prakse. Govorila je o na videz znani temi izplačila regresa za letni dopust in zimskega regresa, a njeni primeri so pokazali, da tema še zdaleč ni izčrpana.

Drugi dan konference je odprla odvetnica Tanja Bohl, ki se je posvetila krajšemu delovnemu času, zakonu o delovnih razmerjih, dopolnilnemu delu ter zakonu o organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Med drugim je opozorila, da lahko delavec, ki neguje otroka do osmega leta starosti ali zagotavlja oskrbo po 182. členu zakona, zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas.

O izzivih neenakomerne razporeditve delovnega časa je govorila Andreja Samec Koderman in izpostavila ključno obveznost delodajalcev: da pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določijo letni razpored delovnega časa ter o tem pisno obvestijo zaposlene. Šele na tej podlagi je mogoče urejati neenakomerno razporeditev delovnega časa. Matevž Lakota pa je predstavil izzive pri določanju plač direktorjev.

Zaključek konference je bil čustveno obarvan – marsikje so se zalesketale solze. Posebna gostja dr. Sanela Peresciutti, bolj znana kot Sanela Banović, nas je na svoj značilen način spomnila, kako globoko smo med seboj povezani. Poldruga ura njenega iskrivega in iskrenega nastopa nas je predvsem vrnila k nam samim.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!