28. člen
(Podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital I)
(1)
Banka lahko v izračun dodatnega kapitala I vključi tudi podrejeni dolg, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.
(2)
Banka Slovenije izda dovoljenje za vključitev podrejenega dolga v dodatni kapital I, če ta izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka tega člena.
(3)
Izpolnjevanje pogojev, na katere se nanaša drugi odstavek tega člena, banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a)
osnovna dokumentacija (pogodba, prospekt in drugo), povezana z izdajo podrejenega dolga za vključitev v dodatni kapital I;
(b)
shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za podrejeni dolg, ki se vključuje v dodatni kapital I, tj. navedbo posameznih lastnosti iz četrtega odstavka tega člena s sklici na osnovno dokumentacijo iz točke (a) tega odstavka (navedba člena, točke ali drugo), skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da podrejeni dolg izpolnjuje vsak posamezni pogoj iz četrtega odstavka tega člena;
(c)
izračun kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja;
(d)
projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih treh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja ter izkaza vseobsegajočega donosa.
Pri tem mora banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru predložiti dokumentacijo iz te točke tudi na konsolidirani podlagi.
(4)
Podrejeni dolg, ki se vključuje v dodatni kapital I, mora, ne glede na pravno obliko (vrednostni papirji idr.), izpolnjevati vse naslednje pogoje:
(a)
izda ga banka, ki ga namerava vključiti v izračun dodatnega kapitala I;
(b)
je vplačan oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;
(c)
pogodbeni rok zapadlosti ni določen ali mora biti najmanj 5 let in en dan;
Če je rok zapadlosti podrejenega dolga določen, pogodba ne sme vsebovati določila, da je lahko ta predčasno izplačan zaradi posebnih okoliščin, razen v primeru prenehanja opravljanja bančnih storitev.
Če rok zapadlosti ni določen, je podrejeni dolg lahko izplačan le, če je podano petletno predhodno obvestilo Banki Slovenije.
Banka lahko podrejeni dolg izplača tudi pred potekom pogodbene zapadlosti ali brez petletnega predhodnega obvestila Banki Slovenije, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Ko banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije, zadevni instrument ne izpolnjuje več pogojev za vključitev v izračun kapitala. Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:
-
banka podrejeni dolg nadomesti vsaj istočasno z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala;
-
če banka podrejenega dolga ne nadomesti, mora dokazati, da njen kapital brez podrejenega dolga zadošča glede na njeno poslovno strategijo ter prevzeta tveganja in regulatorne zahteve.
Izpolnjevanje pogojev iz četrtega pododstavka te točke banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
-
celovito pojasnilo razlogov za izplačilo instrumentov;
-
izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, pred in po izplačilu instrumenta ter dokazilo, da banka še naprej izpolnjuje zahteve po minimalnem kapitalu iz 136. člena ZBan-1 ter ostale kapitalske zahteve in omejitve iz oddelka 4.5. ZBan-1;
-
projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za obdobje prihodnjih treh let, ter njeno poslovno strategijo, vključno s projekcijo izkaza finančnega položaja in izkaza vseobsegajočega donosa.
Pri tem mora banka iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru predložiti dokumentacijo iz te alineje tudi na konsolidirani podlagi.
(d)
je v višini celotne terjatve upnika podrejen obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II;
(e)
ne sme biti zavarovan niti pokrit z garancijo banke, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki;
(f)
kadar ima banka izdajateljica možnost izplačila podrejenega dolga z uveljavitvijo nakupne opcije, je ta lahko povezana tudi z zmerno step-up klavzulo, in sicer samo, če se ta uveljavi najprej po 5 letih od izdaje podrejenega dolga.
(5)
Obseg vključevanja podrejenega dolga v dodatni kapital I se postopoma znižuje z 20-odstotnim kumulativnim diskontom v zadnjih petih letih pred zapadlostjo oziroma odplačilom na naslednji način:
(a)
pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je pet let ali manj kot pet in več kot štiri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 20-odstotni diskont;
(b)
pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je štiri leta ali manj kot štiri in več kot tri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 40-odstotni diskont;
(c)
pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je tri leta ali manj kot tri in več kot dve leti pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 60-odstotni diskont;
(d)
pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je dve leti ali manj kot dve in več kot eno leto pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 80-odstotni diskont;
(e)
pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je eno leto ali manj kot eno leto pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se upošteva 100-odstotni diskont oziroma se ta znesek ne šteje več v izračun kapitala.
(6)
Pri instrumentih iz točke (f) četrtega odstavka tega člena, ki vključujejo možnost predčasnega izplačila dolga in povečanja obrestne mere ob neuresničitvi možnosti predčasnega izplačila, je obseg njihovega vključevanja v dodatni kapital I praviloma odvisen od višine pogodbeno določenega povečanja obrestne mere (step-up). Če povečanje obrestne mere ne presega 1,50 odstotne točke, se 20-odstotni kumulativni diskont uporablja za zadnjih pet let, ki preostajajo do pogodbenega dospetja. Kadar je v pogodbi predvideno povečanje obrestne mere večje od 1,50 odstotne točke, je potrebno 20-odstotni kumulativni diskont uporabljati že za zadnjih pet let do datuma mogočega predčasnega izplačila dolga oziroma izvršitve nakupne opcije.
Ne glede na določbe prvega pododstavka tega odstavka mora banka uporabljati ustrezen kumulativni diskont pri vključevanju instrumentov iz prvega pododstavka v dodatni kapital I že od takrat, ko postane očitno, da bo možnost predčasnega izplačila oziroma izvršitev nakupne opcije uresničena. Šteje se, da so izpolnjeni pogoji iz prvega stavka, če uprava banke sprejme odločitev, da bo banka izkoristila možnost predčasnega izplačila oziroma izvršitev nakupne opcije.
(7)
Banka v zavarovanje za svoje izpostavljenosti ne sme sprejeti podrejenega dolga, katerega izdajateljica je.