(1)
Če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno ali če ni vzajemnosti, se sme dovoliti, da se uživalcu, ki se za stalno izseli v tujino, pokojnine in druge po tem zakonu priznane pravice izplačujejo v tujini le, če so bili razlogi za izselitev glede na njegove družinske in gmotne razmere opravičeni.
(2)
Obstoj opravičenih razlogov za dovolitev izplačevanja po prvem odstavku tega člena presoja in dovoljenje za izplačevanje daje organ, ki ga določi skupščina Skupnosti vojaških zavarovancev.