Zakon o ratifikaciji Kreditnega sporazuma (kredit za prestrukturiranje podjetniškega in finančnega sektorja) med Republiko Slovenijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj

Poglavje 2.01. Pod pogoji in načini, navedenimi ali omenjenimi v kreditnem sporazumu, Banka posodi kreditojemalcu razne valute v skupni vrednosti, ustrezni znesku osemdeset milijonov dolarjev (USD 80.000.000), kar predstavlja vsoto vseh izčrpanih sredstev kredita, ki jih Banka ovrednosti na datum samega črpanja sredstev.

Poglavje 2.02. (a) Znesek kredita se lahko dvigne s kreditnega računa v skladu z določili Priloge 1 tega Sporazuma.

Za potrebe izvajanja tega programa mora kreditojemalec odpreti in vzdrževati poseben depozitni račun v prosto konvertibilni valuti pri komercialni banki ali njeni centralni banki, in sicer pod pogoji in načini, s katerimi se Banka strinja, zagotoviti pa mora tudi ustrezno zavarovanje pred nenamensko rabo, zasegom in zaplembo. Pologi na posebni račun in dvigi z njega se izvajajo v skladu z določili Priloge 5 tega sporazuma.

Poglavje 2.03. Zaključni rok je 31. december 1995 ali kasnejši datum, ki ga določi Banka in o tem nemudoma obvesti kreditojemalca.

Poglavje 2.04. Kreditojemalec Banki občasno plača stroške pripravljenosti kredita v višini treh četrtin enega odstotka (3/4 od 1%) letno na glavnico še ne uporabljenega kredita.

Poglavje 2.05. (a) Kreditojemalec občasno plačuje obresti na znesek izčrpane, a še neodplačane glavnice kredita po obrestni meri, ki je za vsako obrestno dobo enaka ceni priznanih dolgov, izračunani glede na predhodno polletje, plus pol odstotka (1/2 od 1%). V vseh rokih, določenih v poglavju 2.06 tega sporazuma, kreditojemalec plača dospele obresti na neodplačano glavnico za predhodno obrestno dobo, pri čemer se te dospele obresti obračunajo po obrestni meri, ki velja v dotični obrestni dobi.

Banka po možnosti takoj po koncu vsakega polletja obvesti kreditojemalca o ceni priznanih dolgov, ugotovljenih v tem polletju.

V tem poglavju:

izraz »obrestna doba« pomeni obdobje šestih mesecev, ki se konča z zadnjim dnem pred datumi, določenimi v poglavju 2.06 tega sporazuma, začne pa se z obrestno dobo, v kateri je bil sporazum podpisan;

izraz »cena priznanih dolgov« pomeni ceno, ki jo Banka upravičeno določi v obliki letnega odstotka po 30. juniju 1982 pri banki izčrpanega, vendar še neodplačanega kredita, z izjemo kreditov ali njihovih delov, ki jih je Banka namenila za financiranje: (A) investicij Banke ter (B) kreditov, ki jih je Banka odobrila po 1. juliju 1989, za katere se obrestna mera ne določa na način, ki ga opredeljuje odstavek (a) tega poglavja;

izraz »polletje« pomeni prvih ali drugih šest mesecev koledarskega leta.

Z dnem, ki ga sme Banka določiti in o tem obvestiti kreditojemalca najmanj šest mesecev vnaprej, se odstavki (a), (b) in (c) (iii) tega poglavja spremenijo tako, da se glasijo:

»(a) Kreditojemalec občasno plačuje obresti na znesek izčrpane, a še neodplačane glavnice kredita po obrestni meri, ki je za vsako četrtletje enaka ceni priznanih dolgov, izračunani glede na predhodno četrtletje, plus pol odstotka (1/2 od 1%). V vseh rokih, določenih v poglavju 2.06 tega sporazuma, kreditojemalec plača dospele obresti na neodplačano glavnico za predhodno obrestno dobo, pri čemer se te dospele obresti obračunajo po obrestni meri, ki velja v dotični obrestni dobi.«

»(b) Banka po možnosti takoj po koncu vsakega četrtletja obvesti kreditojemalca o ceni priznanih dolgov, ugotovljeni za dotično četrtletje.«

»(c) (iii) 'Četrtletje' pomeni trimesečno obdobje, ki se začne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra koledarskega leta.«

Poglavje 2.06. Obresti in drugi stroški se plačujejo polletno, in vsako leto 15. februarja in 15. avgusta.

Poglavje 2.07. Kreditojemalec odplačuje glavnico kredita v skladu z amortizacijskim načrtom, navedenim v Prilogi 2 tega sporazuma.