Del naravne in kulturne dediščine, ki ga kdorkoli najde v vodi ali v zemlji, je družbena lastnina.
Kdor odkrije del naravne ali kulturne dediščine, o katerem je utemeljeno domnevati, da ima lastnosti, zaradi katerih bo razglašen za spomenik ali znamenitost, mora poskrbeti, da ostane nepoškodovan na mestu in v položaju, kot ga je odkril, nato pa o najdbi takoj obvestiti strokovno organizacijo.
Nihče ne sme s svojim delovanjem ali ukrepanjem otežiti raziskovanja najdbe iz prejšnjega odstavka ali najdišča, ne da bi za to dobil soglasje strokovne organizacije.
Če strokovna organizacija v 15 dneh po obvestilu o najdbi ne da upravičencu soglasja za delo na najdišču, lahko upravičenec zahteva, da mu določi rok trajanja prepovedi za kulturo pristojni upravni organ občine, na območju katere je najdišče.
Pri odločanju o zadevi iz prejšnjega odstavka upošteva upravni organ poleg strokovne in tehnične zahtevnosti raziskovalnih varstvenih del tudi višino sredstev, ki jih ta dela terjajo, razen če preskrbi ta sredstva zainteresirana stranka.