995. Zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja
Razglaša se zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 24. julija 1975, na seji Zbora občin dne 24. julija 1975 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 24. julija 1975.
Ljubljana, dne 24. julija 1975
Predsednik Sergej Kraigher l.r.
ZAKON
o družbenem pravobranilcu samoupravljanja
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Zaradi uresničevanja varstva družbene lastnine družbeni pravobranilec samoupravljanja uporablja z zakonom določene ukrepe in vlaga pravna sredstva v primerih, če se z aktom ali dejanjem organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti družbenopolitične organizacije ali druge družbeno pravne osebe oziroma organa družbenopolitične skupnosti krši z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom določena pravica ali obveznost glede pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka ustvarjenega v samoupravnem združenem delu.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev organov samoupravne kontrole, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev, družbenopolitičnih in drugih organizacij, občanov ter organov družbenopolitične skupnosti.
Zaradi uresničevanja svoje funkcije družbeni pravobranilec samoupravljanja spremlja družbene odnose in pojave, ki so pomembni za varstvo samoupravnih pravic in delovnih ljudi družbene lastnine seznanja o opaženih pojavih in problemih ustrezne samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarske zbornice in druga združenja samoupravnih organizacij ter skupnosti, kot tudi ustrezne družbenopolitične organizacije in skupščine oziroma druge pristojne organe ustrezne družbenopolitične skupnosti, jim sporoča in daje svoje mnenje o teh pojavih in problemih daje pobude in predloge zaradi ukrepanja in aktivnosti širšega pomena za preprečevanje kršitev samoupravnih pravic delovnih ljudi in oškodovanja družbene lastnine. Pri izvrševanju teh nalog družbeni pravobranilec samoupravljanja sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ter organi družbenopolitičnih skupnosti.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja sprejema od delavcev, organizacij, skupnosti, občanov in organov iz 3. člena tega zakona vloge in izjave o kršitvi samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dolžan predlagatelju vloge oziroma izjave sporočiti, kaj je v zadevi ukrenil.
Če družbeni pravobranilec samoupravljanja meni, da so s splošnim ali posamičnim aktom, ki ni bil izdan v upravnem ali sodnem postopku, ali z dejanjem organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti družbenopolitične organizacije oziroma organa družbenopolitične skupnosti kršene samoupravne pravice delovnih ljudi ali oškodovana družbena lastnina, ima pravico in dolžnost, da na to opozori ustrezno organizacijo, skupnost ali organ, in da predlaga ali da pobudo za uskladitev njihovega akta ali ravnanja z ustavo, zakonom, drugim predpisom ali s samoupravnim splošnim aktom.
Če družbeni pravobranilec samoupravljanja meni, da je to zaradi varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi ali družbene lastnine nujno potrebno lahko zahteva, da se skliče seja organov upravljanja oziroma zbor delavcev organizacije združenega dela oziroma seja pooblaščenega organa oziroma zbor delavcev druge samoupravne organizacije ali skupnosti zaradi proučitve določenega vprašanja s področja varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi ali družbene lastnine ali lahko zahteva, da se delovnim ljudem sporočijo oziroma objavijo listine in podatki, ki se nanašajo na uresničevanje njihovih samoupravnih pravic ali varstvo družbene lastnine v določeni samoupravni organizaciji ali skupnosti ali uporabi drug ukrep, za katerega je z zakonom pooblaščen.
Če pooblaščeni delavec oziroma organ v organizaciji združenega dela drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti ne skliče seje oziroma zbora delavcev na zahtevo iz prejšnjega odstavka v roku 15 dni po prejemu zahteve, sme družbeni pravobranilec samoupravljanja, sam sklicati sejo oziroma zbora delavcev.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko z obrazloženim sklepom začasno zadrži izvršitev splošnega ali posamičnega akta razen tistega, ki je bil izdan v upravnem ali sodnem postopku kot tudi izvršitev dejanja organizacije ali skupnosti družbenopolitične organizacije, druge družbeno pravne osebe oziroma organa družbenopolitične skupnosti razen skupščine te skupnosti, le bi bila z izvršitvijo akta ali dejanja huje kršena samoupravna pravica delovnih ljudi ali oškodovana družbena lastnina, okoliščine primera pa zahtevajo, da se kršitev oziroma oškodovanje čimprej prepreči.
Če družbeni pravobranilec samoupravljanja po prejšnjem odstavku tega člena zadrži izvršitev akta ali dejanja, pošlje svoj sklep hkrati tudi pristojnemu sodišču oziroma drugemu pristojnemu organu in prične pred njim postopek zaradi varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi oziroma družbene lastnine, za katere meni, da so kršeni s takim aktom ali dejanjem.
Organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija ali skupnost, družbenopolitična organizacija oziroma organ družbenopolitične skupnosti, katere akt ali dejanje je začasno zadržan s sklepom družbenega pravobranilca samoupravljanja, lahko predlagajo sodišču oziroma drugemu pristojnemu organu iz prejšnjega odstavka tega člena, da se sklep družbenega pravobranilca samoupravljanja odpravi.
Sodišče oziroma drug pristojni organ iz drugega odstavka tega člena je dolžan čimprej, še predno konča postopek po uradni dolžnosti odločiti ali se sklep družbenega pravobranilca samoupravljanja odpravi ali vzdrži v veljavi do konca uvedenega postopka.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga skupščini družbenopolitične skupnosti, da uporabi z ustavo in z zakonom predvidene ukrepe, če nastanejo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji al skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, le so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določene obveznosti.
Če skupščina družbenopolitične skupnosti brez predloga družbenega pravobranilca samoupravljanja uporabi ukrep po prejšnjem odstavku, obvesti o tem družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki pošlje skupščini v obravnavo svoje mnenje o uporabljenem ukrepu.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino družbenopolitične skupnosti v okviru njene pristojnosti postopek za razveljavitev ali odpravo sklepa ali drugega akta organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma organa družbenopolitične skupnosti, s katerim se kršijo samoupravne pravice delovnih ljudi ali oškoduje družbena lastnina.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlaga skupščini družbenopolitične skupnosti, da zadrži izvršitev sklepa drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma organa družbenopolitične skupnosti, s katerim se kršijo samoupravne pravice delovnih ljudi ali škoduje družbena lastnina.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti zakona oziroma ustavnosti in zakonitosti drugih predpisov, splošnih aktov in samoupravnih splošnih aktov organov družbenopolitičnih skupnosti s kateri se kršijo samoupravne pravice delovnih ljudi ali oškoduje družbena lastnina.
Zaradi varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, začne družbeni pravobranilec samoupravljanja postopek pred sodiščem združenega dela oziroma pred drugim pristojnim sodiščem ali drugim organom in ima v tem postopku pooblastila določena z zakonom.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dolžan podati ovadbo pristojnemu javnemu tožilcu zaradi uvedbe postopka zoper odgovorno osebo, če smatra, da je s kršitvijo samoupravnih pravic delovnih ljudi ali oškodovanjem družbene lastnine storjeno kaznivo dejanje.
Javni tožilec, ki prejme ovadbo iz prejšnjega odstavka obvesti družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki je dal ovadbo, o izidu postopka v zvezi z njo.
Če javni tožilec zavrže kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja, s katerim naj bi bile kršene pravice samoupravljanja ali oškodovana družbena lastnina, ki jo je podal drug organ, organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija, skupnost, društvo ali občan, je dolžan o tem obvestiti družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Zaradi uresničevanja svoje funkcije ima družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico vpogleda v dejavnost organizacije združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društev, kakor tudi pravico, da od njih zahteva njihove samoupravne akte in druge potrebne podatke ter obvestila.
Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja dajejo družbenopolitične organizacije ustrezno pomoč in podatke, pomembne za uresničevanje njegove funkcije.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja daje skupščini družbenopolitične skupnosti in Zvezi sindikatov na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo poročila o stanju, pojavih in problemih ter mnenja in predloge s področja varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja prek sredstev javnega obveščanja obvešča javnost o stanju in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, ki so pomembni za družbeno skupnost.