na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep Cst 468/2017 - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - posojilo - prevzemanje nesorazmernih obvezn...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
22.8.2017
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep Cst 468/2017
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00003813
SENAT, SODNIK
Irena Dovnik (preds.), Mateja Levstek (poroč.), mag. Damjan Orož
SIMILARDOCS
VSL Sklep Cst 562/2019 ^^^ VSL sklep Cst 26/2014 ^^^ VSL sklep Cst 6/2018
INSTITUT VSRS
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - posojilo - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - domneva - tuja pravna oseba - standard skrbnosti ravnanja gospodarskega subjekta - premoženjsko stanje dolžnika - podatki o dolžnikovem premoženju - ovira za odpust obveznosti
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
JEDRO
Domneva iz 2. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP se nanaša le na javna sredstva.
Višje sodišče se sicer strinja z upnico, da kot posojilnica, ki ni slovenska pravna oseba, ni imela enakih možnosti za preverjanje vseh potrebnih podatkov, kot jih imajo banke v Sloveniji. Kljub temu pa bi lahko podrobne in dodatne podatke zahtevala od dolžnika. Le tako ravnanje bi bilo ravnanje, ki bi izkazovalo zadostno skrbnost gospodarskega subjekta, ki se preživlja s posojanjem denarja.
Že iz podatkov, ki ji jih je dal stečajni dolžnik kot porok, je jasno razvidno, da je upnica že takrat vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da ji dolžnik ne bo sposoben poravnati zneska, za katerega se je zavezal kot porok, saj ima za kaj takega premajhne dohodke, poleg tega pa je tudi razpolagala s podatkom, da dolžnik kakšnega drugega premoženja niti nima. Takega upnika ne varuje institut ovire za odpust obveznosti, saj ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi domneve za obstoj te ovire za odpust obveznosti.
Višje sodišče se sicer strinja z upnico, da kot posojilnica, ki ni slovenska pravna oseba, ni imela enakih možnosti za preverjanje vseh potrebnih podatkov, kot jih imajo banke v Sloveniji. Kljub temu pa bi lahko podrobne in dodatne podatke zahtevala od dolžnika. Le tako ravnanje bi bilo ravnanje, ki bi izkazovalo zadostno skrbnost gospodarskega subjekta, ki se preživlja s posojanjem denarja.
Že iz podatkov, ki ji jih je dal stečajni dolžnik kot porok, je jasno razvidno, da je upnica že takrat vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da ji dolžnik ne bo sposoben poravnati zneska, za katerega se je zavezal kot porok, saj ima za kaj takega premajhne dohodke, poleg tega pa je tudi razpolagala s podatkom, da dolžnik kakšnega drugega premoženja niti nima. Takega upnika ne varuje institut ovire za odpust obveznosti, saj ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi domneve za obstoj te ovire za odpust obveznosti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.